Forum prostovoljstva 2016

Beleženje in priznavanje kompetenc, pridobljenih s prostovoljskim delom

Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, 5. decembru, smo se v velikem številu, v dvorani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, zbrali na forumu o prostovoljstvu. Ta je bil letos namenjen temi, ki je vse prevečkrat spregledana: vplivu prostovoljskega dela na prostovoljce, razvoj njihovih osebnih, socialnih in državljanskih kompetenc, s tem pa tudi krepitvi njihovih potencialov na področju zaposlovanja.

Foto: Eva Križaj

Zaradi aktualnosti tematike smo k sodelovanju povabili širok krog govorcev iz različnih družbenih sektorjev. Na forumu so predstavili sedanje stanje na področju beleženja kompetenc, razvitih s prostovoljskim delom in dobro delujoče modele, ki se že uporabljajo za delo z določenimi ciljnimi skupinami. Slišali smo tudi pogled delodajalcev na neformalno pridobljene reference, aktualne pobude za razvoj na tem področju, pa tudi ovire, s katerimi se sodelujoči sogovorniki soočajo.

Foto: Eva Križaj

I.                   STANJE, IZHODIŠČA, RAZISKAVE

Po uvodnem nagovoru direktorice Slovenske filantropije Tereze Novak, je Tjaša Arko v predstavitvi z naslovom Prostovoljstvo kot polje razvoja kompetenc predstavila svojo prostovoljsko izkušnjo, tudi na področju mednarodnih izmenjav in mladinskega dela. Neformalne kompetence je uporabila pri poučevanju likovne umetnosti na osnovni šoli, prav tako pa je opremljena s številnimi izkušnjami dobila službo, ki jo tako z veseljem opravlja. Danes je Tjaša namreč vodja programa prostovoljstva in usposabljanj na Slovenski filantropiji.

Foto: Eva Križaj

Mag. Jasmina Mirčeva iz Andragoškega centra Slovenije je predstavila rezultate mednarodne raziskave PIAAC o razvoju kompetenc odraslih in izpostavila vpliv prostovoljstva na razvoj kompetenc. Raziskave so pokazale, da so posamezniki z višjimi spretnostmi bolj aktivni, bolj zdravi in bolj vključeni v družbo oz. družbeno aktivni.

Psihologinja dr. Eva Boštjančič, ki je vodja katedre za psihologijo dela in organizacije  na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je poudarila, da je vsaka neformalna kompetenca tudi formalna. Neformalne kompetence (kombinacija znanj, sposobnosti, spretnosti in drugih individualnih značilnosti, tudi osebnostnih lastnosti) pridobivamo povsod: med izobraževanjem, doma, pri priložnostih delih in v prostovoljstvu. Izpostavila je, da je za napredek pri priznavanju neformalno razvitih kompetenc treba začeti pri lastnem prepoznavanju in vrednotenju neformalno pridobljenega znanja.
Video: Izstopaj iz množice – Osebna blagovna znamka

Foto: Eva Križaj

Štefka Korade Purg, višja sekretarka iz Direktorata za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo, je predstavila Kako se neformalno pridobljene kompetence, še posebej tiste, ki so se oblikovale s prostovoljskim delom, upoštevajo pri zaposlovanju v državni upravi? Med 500 – 700 vlogami za posamezno delovno mesto je pomembno biti viden. Poleg upoštevanja vseh formalnih kompetenc, že upoštevajo tudi neformalne (npr. delovne izkušnje prostovoljca).

Foto: Jaka Stergar

Mag. Andraž Zgonc iz Urada RS za mladino je govoril o izzivih nacionalne poklicne kvalifikacije mladinskega delavca.  Prostovoljstvo je eno od področij mladinskega dela. NPK ne pomeni formalne ravni izobrazbe, ampak priznavanje različnih znanj, pridobljenih neformalno in priložnostno. Sistem NPK je namenjen starejšim od 18 let. Ne gre za beleženje, ampak način uveljavljanja kompetenc za ta poklic.

Foto: Jaka Stergar

II.                DOBRO DELUJOČI MODELI

Neda Kajfež iz Zavoda MEPI je pripravila predstavitev Mednarodno priznanje za mlade: 60 let tradicije in izkušenj v opremljanju mladih za delo in življenje. Program vsebuje štiri področja: prostovoljstvo, veščine, šport in zdravje ter podvige. Mladi si sproti beležijo dosežke na vseh področjih, mentorji pa pišejo opisne ocene.

Foto: Jaka Stergar

Primož Ferjančič iz Zavoda Movit je predstavil izzive kakovostnega beleženja kompetenc z Youthpass-om, ki ima dva dela: prvega izpolni mentor, v drugega pa prostovoljec sam napiše refleksijo, svoje videnje razvoja veščin in znanj. Prostovoljci vidijo pomen Youthpassa pri kandidiranju za zaposlitev in za nadaljnje šolanje.

Foto: Jaka Stergar

Sara Turk koordinatorica prostovoljcev EVS iz Zavoda Voluntariat je za beleženje prostovoljskih izkušenj predstavilaaplikacijo IM-PROVE, ki prostovoljcem pomaga prevesti lastne izkušnje v štirinajst kompetenc. Aplikacija ponudi nabor možnih aktivnosti, s katerimi razvijamo posamezno kompetenco.

Foto: Jaka Stergar

Alenka Blazinšek iz Zavoda za Mladino je predstavila Nefiks kot preizkušen model beleženja neformalno pridobljenih kompetenc mladih. Nefiks je sistem beleženja neformalno pridobljenega znanja do katerega posamezniki in organizacije dostopajo preko internetnega portala e-Nefiks ali z vpisom v knjižico. Organizacije z njim promovirajo aktivnosti pri katerih mladi razvijajo kompetence in jim omogoča, da vse neformalno pridobljeno znanje, veščine in izkušnje na enem mestu pregledno zabeležijo in uporabijo pri svoji nadaljnji karierni poti.


Foto: Jaka Stergar

Bojan Dolinar, strokovni sodelavec Zavoda RS za zaposlovanje je govoril o učinkovitem usklajevanju ponudbe in povpraševanja na trgu dela v kontekstu neformalno pridobljenih kompetenc pri iskalcih zaposlitve. Izpostavil je, da je za poklicno identiteto pomembno, da so lastne kompetence osmišljene.

Foto: Jaka Stergar

III.             POGLED NA NEFORMALNO PRIDOBLJENE KOMPETENCE V RAZLIČNIH DRUŽBENIH SEKTORJIH

Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije je poudaril pomen neformalnega izobraževanja pri zaposlovanju mladih. Neformalno izobraževanje je komplementarno formalnemu izobraževanju, ki povečuje zaposljivost in kakovost življenja. Prispeva tako k osebnostnemu razvoju kot k razvoju socialnih kompetenc.

Foto: Jaka Stergar

Milan Ninić iz Humanitarnega društva Enostavno pomagam je predstavil prostovoljske izkušnje kot gradivo razvoja osebnih in medosebnih kompetenc.

Nika Sebič Koračin, psihologinja in vodja projektov v podjetju Human Resources Management,  je povedala, da so neformalno pridobljene kompetence velika prednost pri iskanju dela. Kadrovski svetovalci znajo poiskati tisto, kar dela kandidate najboljše – kaj so kot posamezniki. Prostovoljci včasih ne zapišejo svojega prostovoljskega dela v CV; pomembno je, da prostovoljci sami prepoznajo katere  kompetence so razvili s prostovoljstvom. Dober iskalec talentov ne išče le na površini, ampak skuša kandidata spoznati v globino.

Foto: Jaka Stergar

Ksenija Špiler Božič,svetovalka direktorja iz Steklarne Hrastnik, je predstavila kako so neformalno pridobljena znanja in izkušnje videti v očeh delodajalca v gospodarstvu. V Steklarni Hrastnik se dobro zavedajo, da so podjetje ljudje, njihove izkušnje, znanja, življenja. Naloga podjetja je ustvariti pogoje, da zaposleni uporabijo in razvijejo svoje potenciale. To je naloga vodij in kadrovske službe. Vrednost neformalnim znanjem dajejo že pri izbiri kadrov.Solidarnost je vrednota, na kateri so zgradili prenovo Steklarne Hrastnik.

Foto: Jaka Stergar

OKROGLA MIZA: Odprta vprašanja, izkušnje, izzivi in priložnosti beleženja in priznavanja kompetenc, pridobljenih s prostovoljskim delom

Okroglo mizo je odprla Tanja Veber, letošnja dobitnica naziva Prostovoljka leta v kategoriji do 30 let, s svojo osebno zgodbo, v kateri so se prepletali prostovoljstvo, študij, mednarodne izmenjave, odzivanje na potrebe in priložnosti v lokalnem okolju z veliko pozitivne energije, vedoželjnosti in veselja do dela z mladimi. Njena pot formalnega izobraževanja je bila vseskozi tesno povezana z neformalnim in priložnostnim učenjem, vse skupaj pa ji je omogočilo razvoj ključnih osebnih, medosebnih in državljanskih kompetenc, pomembnih pri iskanju zaposlitve.

Foto: Jaka Stergar

Udeleženci foruma so v diskusiji izoblikovali nekaj ugotovitev in prepoznali več odprtih vprašanj.

  • V Sloveniji je na voljo več orodij za beleženje učne dimenzije prostovoljstva – MEPI, NEFIKS, Youthpass, IM-Prove. Vsa ta orodja so namenjena mladim oziroma prostovoljcem do 30 let.

Za beleženje kompetenc, razvitih s prostovoljstvom, pri starejših od 30 let, je na voljo E-platforma, ki je javno dostopna in ki jo lahko prostovoljcem pomagajo uporabljati ljudske univerze.

  • Vsako od teh orodij je namenjeno določeni populaciji, med sabo se lahko dopolnjujejo. Nova orodja za beleženje s prostovoljstvom razvitih kompetenc niso potrebna, obstoječa je treba dopolnjevati, nadgrajevati in povezovati. Smiselno bi jih bilo predstaviti na enem (spletnem) mestu.
  • Promocija učne dimenzije prostovoljstva je potrebna v širši javnosti oziroma v vseh družbenih sektorjih. Za širšo uporabo teh orodij med mladimi in drugimi prostovoljci je potrebna ustrezna ciljna promocija, da bi jih mladi znali uporabljati čim bolj samostojno. Izziv promocije razvoja kompetenc s prostovoljstvom je v hkratnem izpostavljanju bistva prostovoljstva; prostovoljstvo je namreč kljub temu, kar prostovoljec ob njem dobiva, še vedno namenjeno predvsem pomoči in podpori sočloveku v stiski oz. delovanju v dobro širše skupnosti.
  • Nekatere osnovne in srednje šole že sedaj uspešno širijo prostovoljstvo in mlade ustrezno spodbujajo tudi za uporabo enega od razpoložljivih orodij. Pomembno je, da je zbiranje dokazil v »mapah dosežkov« smiselno in relevantno, ne le kopičenje raznovrstnih dokazil.
  • Financerji programov in projektov lahko spodbudijo beleženje kompetenc, pridobljenih s prostovoljstvom, z vključevanjem tega priporočila v razpise; to pa je izvedljivo le ob ustreznem financiranju mentorstva in koordinacije prostovoljskih programov.
  • Osebne in medosebne kompetence si s prostovoljskim delom lahko okrepijo in s tem dvignejo kakovost življenja tudi različne ranljive skupine prebivalstva (mladi z manj priložnostmi, brezposelni, invalidi, osebe po zaključenem zdravljenju zasvojenosti, osebe s težavami v duševnem zdravju …); če naj bi jim to omogočili, je zanje treba zagotoviti kakovostno mentorstvo. Prostovoljstvo naj ne bo samo privilegij tistih, ki živijo v dobrih materialnih pogojih, ampak naj bo dostopno vsem, ki si to želijo.
  • Pri zaposlovanju naj bi pri kandidatih najbolj manjkali dve kompetenci: komunikacijske veščine in organizacijske sposobnosti. Obe vrsti kompetenc se lahko pomembno krepita s prostovoljskim delom na določenih področjih.
  • V nastajanju je nacionalna strategija razvoja NVO in prostovoljstva, v kateri so zapisani tudi ukrepi za beleženje s prostovoljstvom pridobljenih kompetenc.
  • Za ozaveščanje javnega in gospodarskega sektorja o relevantnosti kompetenc, pridobljenih s prostovoljstvom, bo potrebno strateško zagovorniško delovanje v prihodnjih letih; v pomoč so lahko že obstoječi primeri praks, ko tako v gospodarstvu kot v državni upravi ponekod že upoštevajo relevantna znanja, veščine in izkušnje, pridobljene s prostovoljskim delom.
  • Za ustrezno uporabo že obstoječih orodij za beleženje kompetenc, razvitih na neformalen način, tudi s prostovoljstvom, in za njihovo širjenje v ciljnih skupinah je potrebno informirati in usposobiti mentorje in koordinatorje prostovoljstva. Trenutno je največja ovira za to kadrovska podhranjenost celotnega prostovoljskega sektorja, tako v NVO kot v javnem sektorju. Pomembno spremembo na tem področju naj bi prinesla strategija razvoja NVO in prostovoljstva.

Po forumu bo Slovenska filantropija oblikovala partnerstvo za načrtovanje nadaljnjih korakov na področju beleženja in priznavanja kompetenc, pridobljenih s prostovoljstvom. K sodelovanju bo povabila deležnike iz vseh družbenih sektorjev.

Menite, da izvajamo dobre projekte in bi radi postali naši podporniki? Podprite nas