Moja izkušnja s prostovoljstvom

Še ko sem hodila v službo, sem načrtovala, kaj bom počela v pokoju. Resda sem delala dolgo, a bilo je iz veselja do poklica, do dela z ljudmi in še mnogo drugega. Vedno pa sem se želela ukvarjati z aktivnostmi, s katerimi se med opravljanjem službe nisem mogla. Tako sem se po upokojitvi zavedela, da je prišel čas za to in nisem stala križem rok. Od kolegice sem izvedela, da so v Ljubljani centri aktivnosti za starejše. V glavi sem že imela sestavljen seznam – pilates, nordijska hoja, izpopolnjevanje angleščine, ponovitev nemškega jezika in usvajanje vsaj še enega čisto novega jezika, pa tudi svobodno življenje sem pričakovala. Dve leti sem živela svoje sanje, potem pa se mi je zgodila huda prometna nezgoda, v kateri je bila sopotnica tudi moja mama, ki je utrpela hujše posledice. Stara je bila 96 let, a je pred nezgodo živela povsem samostojno in neodvisno življenje. Po nezgodi pa so se začele njene in s tem tudi moje življenjske težave. Mami se je prej blaga parkinsonova bolezen precej poslabšala in postala je odvisna od drugih. V moji družini sem to samo jaz. Za mamo mi ni težko skrbeti, a zame ne ostane dosti časa in tako zase ne morem narediti nič več. Tako življenje mi je postalo hudo in obremenjujoče. Srečala sem kolegico, ki kot prostovoljka dvakrat na teden obišče starejšega gospoda, da je lahko njegova soproga v tem času prosta. Po naravi sem optimistična in tako sem se podala v akcijo, da bi pridobila prijazno osebo, ki bi moji mami pomagala prebiti čas, ko bi šla jaz na kakšno aktivnost, meni pa bi malce razbremenitve koristilo, da bi potem lažje skrbela zanjo.

Obrnila sem se na Slovensko filantropijo in prosila za pomoč pri oskrbi. Prvi odziv se je zgodil dokaj hitro. Kontaktirala in obiskala me je zaposlena strokovna socialna delavka, da bi ugotovila moje potrebe in upravičenost za pridobitev prostovoljca. Objavili so prostovoljsko delo za osebo, ki bi nama z mamo lahko pomagala. Kmalu so me obvestili o prostovoljki, ki sedaj že leto dni dvakrat na teden po dve uri in pol obiskuje mojo mamo. V tem času se jaz udeležim ur učenja angleščine in nemščine. Imava neznansko srečo, saj je najina prostovoljka odlična oseba, ki nama ne podari le svojega prostega časa, temveč naju razveseljuje tudi s svojo vedrino, dinamičnostjo in prijaznostjo.

Pomoč, ki jo nudi Slovenska filantropija, mi je omogočila vrnitev v vsaj delno normalno življenje. To ima zame neprecenljivo vrednost in za to sem jim neskončno hvaležna. Šele sedaj vem, kakšno vrednost ima prostovoljstvo – spreminja življenja, predvsem pa dviga njihovo kakovost. Zato se zahvaljujem aktivistom Slovenske filantropije, ki pozitivno vplivajo na življenja ljudi.

(Marta, uporabnica Prostovoljskega servisa)

Menite, da izvajamo dobre projekte in bi radi postali naši podporniki? Podprite nas