Ob mednarodnem dnevu migrantov

Slovenska filantropija ob Mednarodnem dnevu migrantov ponovno opozarja na izkoriščanje delavcev migrantov. Poleg zaščite pravic migrantov posameznikov je potrebna tudi zaščita pravic njihovih družinskih članov, s tem pa učinkovito uresničevanje načela celovitosti družine. Za ustrezno vključitev migrantov v družbo države sprejemnice in polnopravno ter dejavno življenje v njej pa je izrednega pomena tudi njihova politična participacija.

Več kot 230 milijonov svetovnega prebivalstva živi izven države rojstva. 18. decembra 1990 je Skupščina Združenih narodov sprejela Mednarodno konvencijo o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin, leta 2000 pa je 18. december razglasila za mednarodni dan migrantov.   

Pravice migrantov so v Sloveniji še vedno prepogosto kršene. Za razliko od situacije izpred nekaj let, ko so bili izkoriščani predvsem delavci v gradbeništvu, poteka danes izkoriščanje na različnih področjih dela, oblike izkoriščanja pa so pogosto bolj skrite. Pri svojem terenskem delu se Slovenska filantropija srečuje s posamezniki, ki jih delodajalci izkoriščajo na področju transporta, gostinstva, pa tudi pri agencijskem delu. Velikokrat so izkoriščani tudi delavci napoteni na delo v tujino. Posamezniki se v mnogih primerih zaradi strahu pred maščevanjem s strani delodajalca ne upajo ukrepati.

Načelo celovitosti družine, posledično pa pravica do združevanja družin, katerih družinski člani so ločeni, je opredeljeno v številnih mednarodnih aktih. Družine migrantov so pogosto ločene zaradi različnih razlogov, bodisi zaradi dela in zaposlitve nekaterih družinskih članov v drugi državi, ali pa zaradi bega iz matične države. Slovenija zaradi neusklajenosti zakonodaje zagotavlja različne pravice do združevanja družinskih članov glede na priseljenski status posameznika. Osebe s pridobljeno mednarodno zaščito imajo tako nižji nivo pravic kot migranti drugih statusov (tujci s stalnim in začasnim prebivanjem). V primeru oseb z mednarodno zaščito tako ni možnosti, da bi pristojni organ za družinskega člana štel tudi drugega sorodnika tujca (ki v zakonu ni definiran kot sorodnik, ki lahko združuje družino), če okoliščine govorijo v prid združitvi družine v Republiki Sloveniji. Takšna različna obravnava v praksi privede do neenakega zagotavljanja pravice do združitve družine migrantov, ki so v Sloveniji iz različnih razlogov. Ob tem bi opozorili na primer, ko je deklici, katere življenje je v Etiopiji ogroženo, onemogočeno združevanje s sestro, ki ima v Sloveniji priznano mednarodno zaščito, in bi lahko edina skrbela zanjo.

Prav tako lahko po sedanji ureditvi mladoletnik brez spremstva, ki ima v RS priznano mednarodno zaščito, v postopku združevanja družine v Slovenijo pripelje le svoje starše. Menimo, da to ni ustrezna ureditev v primerih, ko imajo ti starši tudi druge mladoletne otroke, saj takšna ureditev ne zagotavlja načela celovitosti družine. V tem primeru so starši soočeni s situacijo nemogoče izbire.

Večja kot je možnost za politično participacijo migrantov, večja je tudi možnost za njihovo uspešno integracijo v skupnost. Republika Slovenija je podpisala Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, vendar je še ni ratificirala in tako še ni stopila v veljavo. Cilj konvencije je migrantom postopoma zagotoviti polne državljanske in politične pravice v lokalnih skupnostih. Ker gre za strateški dokument, je pomembno in priporočljivo, da ga država kar najhitreje ratificira.

Migranti (državljani tako imenovanih tretjih držav s stalnim prebivanjem) imajo v RS priznano aktivno volilno pravico na lokalnih volitvah (pravica voliti), nimajo pa na lokalnih volitvah priznane pasivne volilne pravice (biti voljen). Menimo, da je potrebna sprememba Zakona o lokalnih volitvah, ki bi podelila pasivno volilno pravico tudi državljanom t. i. tretjih držav s stalnim prebivanjem in s tem izenačila njihove volilne pravice s pravicami državljanov EU v RS. Prav tako veljavni Zakon o političnih strankah državljanom t. i. tretjih držav omogoča zgolj častno članstvo v strankah. Menimo, da bi morali izenačiti pravice državljanov t. i. tretjih držav z državljani EU, ki lahko postanejo polnopravni člani političnih strank, če imajo v RS prijavljeno stalno prebivališče. Interesno združevanje v politične stranke je temelj demokratičnih družb.

Kot pozitivni premik k spodbujanju politične participacije migrantov pa bi želeli izpostaviti pripravljenost Ministrstva za notranje zadeve, da v prihodnje v Svet za vključevanje tujcev vključi predstavnike priseljencev.

Menite, da izvajamo dobre projekte in bi radi postali naši podporniki? Podprite nas