Obisk prostovoljcev OŠ Toneta Čufarja v Azilnem domu Vič

S štirinajstimi prostovoljci, od 3. – 8. razreda,  vseh prostovoljskih projektov na naši šoli (OŠ Toneta Čufarja iz Ljubljane), smo v četrtek, 22. septembra 2016, pod okriljem Slovenske filantropije in pomoči Primoža Jamška,  obiskali otroke iz Azilnega doma na Viču. Spremljali sva jih Marina Petelin in Ksenija Turšič.

1

Z njimi smo se že družili spomladi, tako da smo nekatere otroke že poznali, nekatere pa smo srečali prvič. Zelo viden je bil napredek v poznavanju slovenskega jezika, tako da so vsi strahovi glede komunikacije, hitro splahneli.
3

Z njimi smo likovno ustvarjali (okraševali odtise naših dlani) ter na njihovem igrišču igrali nogomet, preskakovali veliko kolebnico, lovili žogice v tulce, se gugali in tudi samo pogovarjali, brali knjige….

5

V pomoč sta nam bili sodelavki Slovenske filantropije Mojca in Nina, z nami pa se je družila tudi prevajalka iz Jordanije. Po končanem srečanju sta Mojca in Nina vodili analizo srečanja ter odgovarjali na vprašanja učencev.

Zapisali so tudi svoje vtise:

  • Meni je bilo v Azilnem domu zelo všeč. Otroci so zelo prijazni. Zelo rada bi prišla še kdaj.
  • Všeč mi je bilo se igrat z malimi in skakati s kolebnico.
  • Bilo je super. Zelo dobro govorijo slovensko. So zelo prijazni, igrivi in simpatični.
  • Bilo je zelo dobro, ker smo se zelo zabavali. Všeč mi je bilo, ker smo lahko bili še zunaj. Videl sem nove obraze ter tudi stare. Upam, da bom še kdaj šel v Azilni dom.
  • Bilo mi je zanimivo. Mislim, da smo jim bili všeč. Mislim, da ne bom nikoli pozabila tega dneva. Lahko bi še prišli.
  • Bilo mi je zelo fajn. Danes bi tu lahko ostala cel ljubi dan. Otroci so prijazni .
  • Bilo je zelo zabavno, otroci so bili zelo prijazni in smešni. Z veseljem bi šla še enkrat. Nikoli ne bom pozabila koliko časa so izbirali igrače.
  • Bilo mi je zelo všeč! To pa zato, ker se družiš in igraš tudi z drugimi otroki. Prišla bi še kdaj. In nikoli ne bom pozabila tega obiska. Všeč mi je bilo, ko so otroci izbirali različne igrače, ki smo jih prinesli iz šole!!!
  • Bilo mi je zelo lepo, ker so otroci zelo prijazni in bili so mi zelo všeč. Rada bi še kdaj prišla sem. Otroci so bili tudi zelo zabavni in radi  se učijo novih besed.
  • Bilo mi je super. Ker sem že obiskal Azilni dom, sem približno že  vedel nekaj stvari. Še kdaj bi prišel sem.
  • Bilo je super. Vsi so zelo prijazni, manjši otroci pa zelo tihi. Z veseljem bi prišla še večkrat. Presenetilo me je, kako dobro govorijo slovensko.
  • Prihod ter obisk v Azilnem domu sta me navdihnila ter prevzela. O le tem sem imel majčkeno drugačno mnenje, predvsem o urejenosti. Zelo mi je všeč, ker so prijazni do nas. Sem bi se še vrnil zaradi dobre volje, ki biva tam.
  • Bilo mi je všeč. Še bi prišla. Otroci so zanimivi. Tudi posladek je bil super!
  • Druženje s temi otroki je bilo SUPER! Bilo mi je zelo všeč. Lepo je videti te otroke, kljub razmeram, vesele in lepo se je bilo družiti z njimi. Z veseljem bi spet prišla! 

6Pred prihodom smo se pozanimali, ali mogoče potrebujejo kakšno stvar in sporočili so nam, da bi potrebovali čevlje. Obvestili smo starše, jih poprosili za pomoč in zbrali OGROMNOOO čevljev, Ob zahvali za prinešene čevlje smo prejeli tudi zanimive odgovore:

“Lepo pozdravljeni, tudi v imenu nase družine bi želela izraziti zahvalo in priznanje učiteljicam pobudnicam in organizatorkam tega obiska v Azilnem domu ter vodstu šole za podporo. Verjamem, da je obisk pripomogel h gradnji naših otrok k občutljivosti za človeško stisko in sprejemanju vseh, tudi drugih in drugačnih od nas.”

“Najbolj me je ganila sinova izjava danes zjutraj, “mami, ti otroci so takšni kot mi…”

“No, tudi drugi šolarji, ki se niso udeležili tega obiska, so zbirali čevlje, mi smo jih s fantoma na kolesu in na skirojih v šolo pritovorili 7 parov. Lep dan se naprej.”

“Pozdravljeni. Jaz pa se zahvaljujem vam za tako plemenita dejanja in tudi za to, da ste hčerki in njenim sošolcem omogočili drugačen pogled na te žalostne zgodbe. Hvala in lep pozdrav.”

“Spoštovani, predlagam (če vam ni odveč), da bi ob koncu leta zbirali še oblačila, če jih modra potrebujejo. Hvala, ker ste dobrodelni in da to prenašate tudi na nas ter naše otroke!”

“Lea in ga. Ksenija, lepo pozdravljeni. Sem vama želela le povedati, da se mi zdi super, da učite otrok solidarnosti tudi na tak način, preko povezav z begunci, z otroki iz Azilnega doma. Lepo in hvala.”

4

Z majhnimi, drobnimi koraki delamo dobro v šoli in tudi zunaj nje. Zadovoljni prostovoljci so še bolj motivirani za opravljanje svojega dela, zato jim z veseljem izpolnimo njihove želje. Tako kot je tudi ta, da bi še obiskali Azilni dom in se družili z otroki. Pridemo še kdaj in skupaj preživimo prijetno popoldne.

Zapisala: Ksenija Turšič

Menite, da izvajamo dobre projekte in bi radi postali naši podporniki? Podprite nas