Slovenska filantropija podelila nazive Junaki našega časa, Prostovoljstvu prijazno mesto in Naj prostovoljec v javni upravi

 

SLOVESNI DAN PROSTOVOLJSTVA

 

Prostovoljstvu prijazno mesto Slovenske Konjice so 19. maja gostile prostovoljce iz vse Slovenije v okviru Slovesnega dne prostovoljstva, ki ga že tretje leto zapored organizira Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva.

 

Bilo je prijetno, veselo in kot se za ta dan spodobi tudi slovesno. Udeležence sta nagovorila župan Slovenskih Konjic, Miran Gorinšek in Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije. Za glasbeno spremljavo pa so poskrbeli učenci glasbene šole Slovenske Konjice in Dejan Štemberger, ki je občinstvo navdušil z igranjem na hang drum.

 

Uspeli smo podeliti nazive in posebna priznanja:

  • Naj prostovoljcu v javni upravi
  • Junakom našega časa in
  • Prostovoljstvu prijaznim mestom

 

Če vas zanima, s kakšnimi dejanji so si prostovoljci prislužili nazive vas vabimo, da si preberete spodnje razlage.

FOTOGALERIJA

OBRAZLOŽITVE PODELITVE NAZIVA NAJ PROSTOVOLJEC ZAPOSLENI V JAVNI UPRAVI

 

Komisija v sestavi Mojca Žerovec (Ministrstvo za javno upravo), Nina Lukashevich (Slovenska filantropija) in Tjaša Arko (Slovenska filantropija) je  12. maja 2016 pregledala prispele prijave

 

Po pregledu ustreznih prijav se je komisija soglasno odločila, da je prejemnik naziva NAJ PROSTOVOLJEC ZAPOSLEN V JAVNI UPRAVI za leto 2015 Aleš Oven, ki je bil imenovan na predlog Univerze na Primorskem.

 

Aleš Oven je zaposlen  na Univerzi na Primorskem kot vodja službe za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Kot prostovoljec in aktivni član ekipe prve pomoči deluje v okviru Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Koper. Je vodja ekipe in tudi predsednik strokovnega sveta za koordinacijo programov prve pomoči, civilne zaščite in preventivnih programov. Sodeluje na številnih usposabljanjih in preverjanjih usposobljenosti iz prve pomoči. Sodeluje tudi pri organizaciji in izvedbi akcije Skupaj rešujemo življenja, prostovoljne prispevke pa namenijo nakupu novih AED in nameščanju po oddaljenih krajih. Ob lanskem migrantskem valu v Vzhodnem delu Slovenije je pomagal pri oskrbi migrantov in kot prostovoljec sodeloval v sprejemnih centrih kar 12-krat, ob tem je  opravil 110 prostovoljskih ur. V septembru je skupaj s sodelavcem organiziral zbiranje pomoči in jo potem kontinuirano (1x na teden ali na 14 dni) skupaj s kolegi dostavljal beguncem v Silosu v Trstu. Aleš Oven si  naziv naj prostovoljec v javn upravi zasluži predvsem zato, ker je pri pomoči sočloveku izkazal veliko mero srčnosti in nesebičnosti, ter z zgledom motiviral druge. Aleš Oven je res dokazal, kar pomeni biti prostovoljec v pravem pomenu besede. Prostovoljstvo se napreč ne kupuje in ne prodaja. Gre od srca do srca.

 

Komisija si je dovolila, da poleg glavnega naziva Naj prostovoljec / prostovoljka zaposlen/a v JU podeli tudi posebna priznanja, in sicer:

 

Gospe Đurđici Braje za nesebično prostovoljsko delo z ranljivimi skupinami.

Đurđica Braje je uslužbenka Finančne uprave RS. Kot prostovoljka je aktivna pri izvajanju različnih programov Zveze prijateljev mladine Krško. Sodeluje pri vodenju skupin otrok in mladostnikov v okviru kolonije v Nerezinah in v dnevnem centru ZPMS Krško. Pri svetovalnem delu na TOM telefonu je pokazala svojo nesebično pomoč, saj je znala prisluhniti uporabnikom in  s svojo srčnostjo ter umirjenim svetovanjem nuditi celovito psiho-socialno pomoč. S takšnim pristopom nadaljuje prostovoljstvo tudi v Društvu gluhih in naglušnih Posavje. Zaradi olajšane komunikacije z uporabniki društva se je udeležila tečaja slovenskega znakovnega jezika. Spodbuja ljudi k pozitivni naravnanosti, razvijanju samopodobe, urejanju medsebojnih odnosov. Njen moto je BODI SPREMEMBA, KI JO ŽELIŠ VIDETI V SVETU.

 

Gospe Mileni Jurgec za izjemno aktivno prostovoljsko delo v skupnosti na različnih področjih.

Milena Jurgec je zaposlena na Osnovni šoli Vojnik, predlagala jo je Občina Vojnik. Je dolga leta zelo aktivna na različnih področjih. Njeno prostovoljsko delo sega od kulture, gasilstva, šolstva, župnijskega in karitativnega dela do pisanja člankov za različne medije ter pisanja besedil pesmi za ansamble in razne druge priložnosti. Pomaga tako mladim kot starejšim. Veliko svojega dela in časa je namenila gasilstvu. Že v najstniških letih je postala članica PGD Vojnik.  Tretje leto je predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Vojnik, ki je bilo na novoustanovljeno. Občinski svet ji je podelil zlati vojniški grb za dolgoletno prostovoljsko delo na različnih področjih družbenega in društvenega življenja. Milena Jurgec je zgled prostovoljskega dela , saj svojo energijo prenaša tudi na druge krajane in krajanke in jih spodbuja k prostovoljstvu.

 

Gospe Mojci Marovič  z občinsko upravo za izjemno skupinsko udejstvovanje pri razvoju kraja in reševanju stisk posameznikov.

Mojca Marovič je direktorica občinske uprave občine Radenci. Kmalu po nastopu te funkcije je svojim načinom dela, razmišljanja in dejanji pokazala svoj čut za sočloveka v stiski. Aktivno sodeluje pri organiziranju humanitarnih oz. dobrodelnih aktivnosti in je vedno poskrbela, da so bila zbrana sredstva namenjena najbolj ranljivim skupinam: otrokom s posebnimi potrebami, otrokom iz socialno ogroženih družin, invalidnim osebam, družinam v stiski. Z izvajanjem projekta Mačje mesto skrbi za pestro dogajanje kraju in se poklonijo pesniku Kajetanu Koviču.  Med zaposlenimi in sokrajani spodbuja tudi korporativno prostovoljstvo.  Mojca Marovič ob vsem svojem obsegu dela in raznovrstnosti področij, ki jih kot direktorica občinske uprave mora obvladovati, najde čas za sočloveka, mu prisluhne in pomaga čim prej najti najustreznejšo rešitev.

 

 

OBRAZLOŽITVE PODELITEV NAZIVA JUNAKI NAŠEGA ČASA 2016

 

POTRDITEV NAZIVA

 

OŠ Vransko – Tabor – kot celotna osnovna šola

OŠ Vransko – Tabor se s prostovoljstvom lahko upravičeno ponaša že vrsto let. Za 35 mladih prostovoljcev letos skrbita dve mentorici: Sanja Draksler in Katja Završnik. Krožek prostovoljno delo je nosilec dogajanj, v katera se ob akcijah vključuje celotna šola. Vsako leto pripravijo prostovoljsko akcijo v okviru Dneva za spremembe, stalno izvajajo akcije zbiranja in razdeljevanja oblačil in obiskujejo stanovalce bližnjega doma upokojencev. Njihova posebnost je Izmenjevalnica, ki pomeni povabilo in možnost z izmenjavo igrač, knjig, družabnih iger in drugih stvari, ki lahko zamenjajo lastnika. Učenci tako prinašajo in odnašajo stvari iz posebne omare, za gladko izmenjavo zanimivih stvari pa skrbijo prostovoljci. V tem šolskem letu je 32 prostovoljcev do prijave na natečaj opravilo 903 ure prostovoljnega dela.

 

OŠ Preska – za prostovoljstvo v tretji triadi

Na OŠ Preska se prostovoljstvo razvija iz leta v leto in na različnih področjih po menotrstvom Romane Frankovič. Prepoznavna stalnica je njihovo povezovanje s centrom starejših Medvode, kjer mladi prostovoljci vodijo različne delavnice, pa tudi sodelovanje v otroško-mladinskem programu BIVAK, ki spodbuja kakovostno preživljanje prostega časa. Decembra so organizirali izmenjavo stvari in doživeli izjemen odziv. Aprila so pripravili dobrodelni teden za živali, kot novost pa letos uvedli akcijo Knjiga je zakon. Pobudo sta dali dve starejši učenki in jo skupaj z drugimi prostovoljci tudi ustvarjalno realizirali, posledica pa je, da bralne urice redno obiskuje več kot 40 učencev, ki radi segajo po knjigah za izposojo. Pravkar je za njimi pravi prostovoljski tabor, ki ga organizirajo kot vseslovenskega in zato ste nanj vabljeni vsi – ker ste letošnjega zamudili, pa naslednje šolsko leto. V šestih aktivnosti je bilo v tem šolskem letu opravljenih 430 ur dela, ki ga je izvajala vrsta učencev različnih generacij, 13 učencev pa je opravilo po 24 ali več ur prostovoljskega dela in si zato resnično zasluži naziv Junaki našega časa.

 

OŠ Toneta Čufarja Ljubljana – kot celotna osnovna šola

OŠ Toneta Čufarja Ljubljana razvija prostovoljstvo na petih področjih, ki jih imenujejo kar Čufarjeva dlan: Moj prijatelj&Sam doma, vrstniška mediacija, humanitarne akcije z naslovom Daj naprej, Eko frajerji in tutorstvo. V vseh teh prostovoljskih aktivnostih sodeluje okoli 50 učencev, kar je na šoli z okoli 400 učenci res zelo veliko. Na natečaj so prijavili projekt Moj prijatelj&Sam doma, ki je na šolo prinesel nov pogled na življenje v šoli – povezovanje med vrstniki in starejših učencev z mlajšimi. Projekt je odziv na potrebo po smiselnem druženju v popoldanskem času, ko je veliko učencev samih doma ali pa se potikajo naokrog. Dolgčas so pregnali z aktivnostmi starejših učencev v podaljšanem bivanju. Prostovoljstvo poteka v podaljšanem bivanju, ko je čas za samostojno učenje, in v času jutranjega varstva, ko poteka branje pravljic. 33 prostovoljcev od 3. do 9. razreda opravi tedensko skupaj 38 ur prostovoljskega dela, tako da je bilo do prijave na ta natečaj opravljenih že 868 ur dela. Mladi prostovoljci delajo pod mentorstvom Ksenije Turšič in Lee Lenček. Posebej želimo izpostaviti prostovoljsko akcijo, v kateri so aprila obiskali otroke v azilnem domu v Ljubljani, zanje pripravili različne igre in delavnice ter jim podarili igrače. Od njih so se po prijetnem popoldnevu poslovili z vprašanjem: kdaj pridemo spet?

 

OŠ Šmartno pri Litiji – kot celotna osnovna šola

Na OŠ Šmartno pri Litiji usklajeno spodbujata mlade prostovoljce Mojca Jurca kot koordinatorica in Vlasta Tacer kot mentorica interesne dejavnosti. Prostovoljsko se je letos vključevalo 39 učencev, ki so skupaj opravili več kot 742 ur – več zato, ker vseh opravljenih ur sploh niso uspeli zabeležiti. Na šoli namreč stalno poteka spremstvo prvošolčkov na avtobus, učenje angleščine za mlajše učence, pomoč v podaljšanem bivanju, učna pomoč, obiskovanje starejših občanov na domovih in v domu upokojencev, poleg stalnih aktivnosti pa prostovoljci pripravijo še vrsto posebnih akcij. Zbirali so zamaške, rabljene mobitele in igrače za humanitarne organizacije, sredstva za dečka, ki je potreboval operacijo v tujini, za Dan za spremembe spodbujali medsebojno spoštovanje, pred koncem leta šivali zahvalne »objemčke« za vse, ki so s prostovoljskim delom prispevali k boljšemu počutju vseh, zbirali in urejali prispevke o prostovoljstvu za šolski časopis, pripravili pa so tudi akcijo urejanja šolske okolice, ki bo potekala v tem mesecu. Pravijo, da s svojim delovanjem krepijo zavest, da lahko prav vsak posameznik veliko prispeva h kakovostnejšemu sobivanju, učenci – prostovoljci pa pridobivajo samozavest, znanja, izkušnje, prepoznavajo svoje moči in interese, izkažejo pa se lahko tudi učenci, ki se soočajo z učnimi ali drugimi težavami.

 

OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani – za prostovoljstvo v tretji triadi

Na OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani prostovoljci delujejo na področju, ki je ključno za uspešnost vseh učencev. V tem šolskem letu je 17 prostovoljcev, učencev od 7. do 9. razreda, aktivnih na dveh področjih: 10 jih nudi pomoč pri branju, 7 pa pri domačin nalogah in učenju.

Bralni prijatelji spodbujajo učence razredne stopnje, ki imajo težave pri branju in bralnem razumevanju, zato se prostovoljec in učenec dobivata enkrat tedensko. Prostovoljci ustvarjalno prispevajo ideje za motiviranje mlajših učencev za branje ter skupaj obiskujejo knjižnico in izbirajo knjige. Prostovoljci so vzorniki mlajšim učencem in imajo z njimi lep, spoštljiv in zaupen odnos. Pomoč pri domačih nalogah in učenju poteka v podaljšanem bivanju. Prostovoljci pomagajo predvsem tistim učencem, ki potrebujejo za naloge veliko časa in energije. So tudi podpora učitelju v podaljšanem bivanju in zgled mlajšim učencem. Prostovoljstvo na šoli je utemeljeno na dejanski potrebi, ki prinaša pozitivne učinke tako mlajšim kot starejšim učencem. Branje v prijetni družbi sčasoma postane tudi za tiste, ki jim predstavlja trd oreh, tekoča in zanimiva dejavnost, domače naloge pa povsem obvladljiva dolžnost. Šola je z razvojem te oblike prostovoljstva naredila velik korak, s katerim ne izboljšuje le učnega uspeha, ampak tudi povezuje, zbližuje, krepi občutek lastne vrednosti. Mentorici Tanja Šraj in Mojca Bohinc sta mladim prostovoljcem do prijave na natečaj našteli 190 opravljenih ur.

 

Srednja zdravstvena in kemijska šola Novo mesto

Srednja zdravstvena in kemijska šola Novo mesto je že pred več kot 10 leti vzpostavila prostovoljstvo dijakov v novomeški bolnišnici, ki ga uspešno razvija vse do danes. Pod mentorstvom Mojce Simončič v tem šolskem letu 4 dijakinje obiskujejo otroški oddelek in so skupaj opravile 56 obiskov pri malih bolnikih. Pod mentorstvom Glorie Šepec dela 54 dijakov, ki obiskujejo kirurški, internistični, nevrološki, pljučni in infekcijski oddelek, do prijave na ta natečaj pa so skupaj opravili 739 obiskov. Kot mentorice jih v bolnišnici spremljajo glavne medicinske sestre na posameznih oddelkih. Vseh 58 prostovoljcev je v bolnišnici do prijave na natečaj opravilo 795 ur dela. Vsako leto uvodoma izobrazijo nove prostovoljce na posebnem usposabljanju, prostovoljci pa poleg rednega obiskovanja bolnikov pripravljajo priložnostne razstave, polepšajo bolnišnično okolje ob praznikih, sodelujejo na nacionalnih prostovoljskih dogodkih, pripravljajo materiale za humanitarne akcije, skrbijo za informiranje o svojem delu in promocijo prostovoljstva. Letošnji Dan za spremembe so izkoristili za vrsto aktivnosti, od obiskov pri pacientih do promocije zdrave prehrane ter zbiranja prispevkov za nakup košaric za razkužila. Z zbranimi sredstvi so kupili tri košarice in jih podarili bolnišnici v Novem mestu. Srednja zdravstvena in kemijska šola Novo mesto predstavlja s svojim stalnim angažiranim in odlično organiziranim prostovoljskim povezovanjem z bolnišnico izjemen primer dobre prakse v našem prostoru.

 

PRIDOBITEV NAZIVA

 

OŠ Lucija – za prostovoljstvo v drugi in tretji triadi

Na OŠ Lucija se je v tem šolskem letu prostovoljstvo razvijalo na dveh ravneh: kot nadaljevanje projekta Učimo se in pišemo domače naloge skupaj ali na kratko UPS in kot odziv na pobudo osmošolca, ki je ravnateljici predstavil idejo zbiranja vsega potrebnega za živali v Obalnem zavetišču za zavržene živali. Mentorja Ana Horvat in Denis Rosanda sta zastavila zelo resno in se lotila dela pri koreninah, a z jasno vizijo. Prostovoljstvo je namreč na šoli že potekalo v obliki učne pomoč, a je po upokojitvi takratne mentorice povsem zamrlo. Prav 4 učenci 8. razreda, ki so bili na začetku sami deležni pomoči prostovoljcev, so predlagali, da se dejavnost oživi. Na sestankih od novembra dalje so oblikovali skupino prostovoljcev, zapisali svoja pravila delovanja, sestavili seznam idej za aktivnosti, si razdelili delo in posebne zadolžitve od fotografiranja do računalniških predstavitev prostovoljstva in zaključnega druženja. Sliši se neverjetno, ampak doslej so poleg 489 ur opravljenih ur učne pomoči pod mentorstvom Denisa Rosande napisali in posneli prostovoljsko himno in predstavitveni filmček. Prostovoljcev je 21, v poprečju so opravili med 25 in 33 ur. Vseh prostovoljskih ur niso mogli niti zabeležiti, ponosni pa so, da so v UPS uspeli pridobiti tudi nekaj učencev, ki se sami ne znajo vključiti v skupino ali pa jih celo skupnost ne sprejema.

 

OŠ Simona Jenka Kranj – za prostovoljstvo v tretji triadi

Prostovoljstvo na OŠ Simona Jenka v Kranju poteka z namenom širjenja vrednot, ki povezujejo in soustvarjajo odprto, prijazno in spoštljivo šolsko klimo. 17 mladih prostovoljcev 7., 8. in 9. r pomaga pri učenju sošolcem z učnimi težavami. Z delom so začeli letos januarja in doslej opravili že približno 350 ur. Poleg tega so se na letošnji Dan za spremembe odzvali tako, da so medsebojnemu prijateljstvu in gradnji spoštovanja na šoli namenili kar teden dni. Starejši učenci so obiskali mlajše in skupaj izdelovali zlate ribice, simbol prinašalca sprememb v akciji Dan za spremembe. V tem šolskem letu so naredili pomemben korak naprej k razvijanju solidarnosti, dobrih medsebojnih odnosov in prostovoljstvo umestili v svoj način delovanja pri širjenju vrednot. Mentorica prostovoljcev je Bogdana Mikša.

 

OŠ Livada Ljubljana – kot celotna osnovna šola

OŠ Livada s prostovoljstvom diha že več let. Šolo zaznamuje medkulturnost, saj imajo učence iz mnogih različnih držav, kultur in jezikovnih skupin. Različne oblike prostovoljstva razvija 5 učiteljic, vse prostovoljske aktivnosti na šoli pa koordinira Natalija Veselič Martinjak. Vse učiteljice so tudi same prostovoljke. Pri prostovoljskih aktivnostih se povezujejo z Društvom Sonček, OŠ Janeza Levca, Delovnim centrom Dolfke Boštjančič, Centrom starejših Trnovo in Filozofsko fakulteto v Ljubljani. 29 mladih prostovoljcev in 20 učencev 1.a razreda je do prijave na natečaj opravilo 411 ur dela na področju pomoči beguncem, socialno šibkim otrokom, starejšim občanom, mlajšim učencem, pa tudi policistom in vojakom. Prav ta zadnja aktivnost je posebej zanimiva: učenci 1. razreda so predlagali, da bi za policiste in vojake, ki so novembra lani vse dneve in noči delali na mejah naše države zaradi begunske krize, zbrali tisto, kar gotovo potrebujejo – vrečke za čaj in vitaminske tablete, da bi se ogreli in okrepili. Po koncu akcije zbiranja so na šolo povabili predstavnika policije, ki je bil presenečen, vesel in ganjen, ker česa podobnega policisti še niso doživeli. Podarjene čajne vrečke in vitamine je prevzel z zagotovilom, da bodo prišli v prave roke ter se v imenu slovenskih policistov in vojakov tudi zahvalil.

 

OŠ Zreče – kot celotna osnovna šola

Oš Zreče je v tem šolskem letu prostovoljsko združil projekt Bodi smetko car. Pri tem ekološkem projektu je za koordiniranje vseh aktivnosti skrbela Jana Deželak. V decembru 2015 so začeli z načrtovanjem aktivnosti, da bi poskrbeli za lepo urejenost šolske okolice in začeli dosledno ločevati odpadke na šoli. Organizirali so Smetko stražo, ki še vedno nadzira navade učencev in tudi drugih na šoli, okoljske aktivnosti pa so povezali z ustvarjalnimi: izvedli so likovni natečaj za vse učence, ki so oblikovali simbole za posamezne odpadke, v sodelovanju z DPM Zreče poslikali majice za prostovoljce, ki so pobirali smeti oziroma uniformiranje Smetko carje, poenotili zunanjo podobo košev za posamezne vrste odpadkov in jih polepšali z ilustracijami, posneli so celo oglas za ozaveščanje učencev k ločevanju odpadkov in skrbi za čisto okolje. Povzetek projekta Bodi smetko car so prostovoljci predstavili v vseh razredih predmetne stopnje, za mlajše učence pa so to izvedle učiteljice. V dveh mesecih je 35 učencev opravilo 517 ur prostovoljskega dela, a se projekt še ni končal: smetko straža deluje še naprej in ker je ekipa navdušena, načrtujejo nadaljevanje tudi jeseni.

 

OŠ Maksa Durjave Maribor – kot celotna osnovna šola

Mentorici Blanka Kovačec in Anja Hrnčič skrbita za res široko paleto prostovoljskih aktivnosti na OŠ Maksa Durjave Maribor. 32 prostovoljcev je do prijave na natečaj opravilo že 1205 ur prostovoljskega dela na petih področjih. V projektu Simbioza so med zimskimi počitnicami starejše občane učili računalništva, v aprilu pa so povabili starejše v Simbiozi giba oz športno rekreacijo; z babicami in dedki so se gibali vsi učenci od 1. do 4. razreda, pri tem pa so pomagali še 4 prostovoljci. Imajo tudi 7 prostovoljcev – tutorjev, ki pomagajo mlajšim, predvsem tistim z učnimi težavami, in se z njimi redno srečujejo. Poleg tutorstva izvajajo tudi projekt zaščitništvo, v katerem devetošolci tkejo vezi s prvošolčki. Vsak prvošolček dobi svojega zaščitnika, učenca 8. Ali 9. R. Namen projekta je krepitev občutka varnosti mlajših učencev, povezopvanje različnih generacij učencev, poglabljanje pripadnosti šoli in skupnosti, razvijanje odgovornosti pri starejših učencih in razvijanje dobrih medsebojnih odnosov. Učencev – zaščitnikov je 24. Vsak od prostovoljcev je opravil doslej najmanj 20 ur, največ pa lanskoletna prejemnica naziva Junaki našega časa kot posameznica, Linda Buzhala – kar 85.

 

Biotehniški izobraževalni center Ljubljana

Prostovoljci Biotehniškega izobraževalnega centra v Ljubljani svojo pozornost usmerjajo večinoma v delo s starejšimi in skrb za živali. V aktivnostih sodelujejo dijaki Živilske šole, Gimnazije in veterinarske šole ter študentje Višje strokovne šole. Za delo 35 mladih prostovoljcev skrbi 5 mentoric, njihovo delo pa koordinira Tanja Kek, ki je tudi osrednja motivatorka prostovoljstva na šoli. Zaradi povezovanja med šolami, različnih obveznosti dijakov in študentov in usklajevanja terminov s starejšimi kot uporabniki je koordiniranje prostovoljstva resničen izziv. Mladi prostovoljci povezujejo generacije in krepijo solidarnost med njimi, hkrati pa skušajo po najboljših močeh prispevati k izboljševanju kakovosti življenja vseh udeleženih v aktivnostih. Svoje delo so zastavili v petih aktivnostih. To so: medgeneracijske gibalne urice, bralni krožek, medgeneracijske ustvarjalne delavnice, medgeneracijske računalniške delavnice in skrb za živali. Pri skrbi za živeli so izvedli prostovoljsko akcijo ohranjanja dvoživk, pri čemer so se povezali s Herpetološkim društvom. Poleg tega so ob 5. decembru, mednarodnem dnevu prostovoljstva, organizirali proslavo, na kateri so sodelovali prostovoljci, profesorji in vodstvo šole, k sodelovanju pa so povabili tudi Slovensko filantropijo in dogodek oplemenitili s kulturnim programom v izvedbi dijakov in zaposlenih.

 

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica

Na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici je prostovoljstvo prisotno že vrsto let. Mnogi dijaki se vključujejo v mnoge aktivnosti na prostovoljni osnovi, v tem šolskem letu pa je skupina šestih dijakinj pod mentorstvom Mojce Saje Kušar izvedla zgleden prostovoljski projekt za integracijo dveh otrok priseljencev. Odzvali so se na pobudo sosednje OŠ Stična, kamor sta na začetku šolskega leta prišla dva učenca, priseljena iz Dominikanske republike. Ker na osnovni šoli nihče ne govori špansko, onadva pa nista govorila nobenega drugega jezika, so se dogovorili za prostovoljsko sodelovanje pri učenju slovenščine in njuno vključevanje v lokalno okolje. Sodelovale so tudi svetovalna delavka srednje šole, pomočnica ravnatelja osnovne šole in profesorica španščine, vsi skupaj pa so z ogromno usklajevanja prispevali k usvajanju slovenščine in spoznavanju nove kulture pri obeh otrocih in njuni družini. Vključevanje otrok v večinsko družbo pa ni bil edini izziv: srečali so se tudi s socialnim izključevanjem vrstnikov zaradi temnejše barve kože pri mlajšem dečku, zato je bilo nujno pozornost posvetiti krepitvi medkulturnih kompetenc tako pri obeh novincih kot v njunih razredih. Dečka sta se naučila sporazumevati v slovenščini, čeprav ju čaka še veliko dela za enakovredno sledenje pouku. Še bolj pomembno pa je, da sta se uspela vključiti v okolje in da so ju sprejeli njuni sošolci. Eden od njiju je marca razredu predstavil Dominikansko republiko, njeno kulturo in mesto, kjer je živel, kar je bilo sošolcem zelo zanimivo. Prostovoljke so prispevale pomemben del k vključevanju teh dveh otrok v družbo in šolo, njihovo angažiranje in proaktivnost obeh šol pa je primer odličnosti na področju integracije in vredna posnemanja.

 

 

 

NAZIV PROSTOVOLJSTVU PRIJAZNO MESTO V LETU 2016 PREJMEJO (PRVIČ):

 

Občina Hrpelje Kozina

V občini Hrpelje Kozina je prostovoljstvo tako vtkano v način življenja prebivalcev, da mnoge prostovoljske aktivnosti potekajo spontano. Ponosni so na tradicijo samoiniciativnih akcij čiščenja okolja, kamor se krajani vključujejo ne glede na članstvo v društvih. Takrat sodeluje velika večina prebivalcev, ki stopijo skupaj tudi pri popravilih poti, urejanju okolice v vaseh in podobnih akcijah. Občina financira prostovoljstvo v okviru društev, a materialno podpre tudi prej omenjene neformalne prostovoljske delovne akcije. Občina sodeluje tudi v akciji Dan za spremembe, prostovoljskim organizacijam omogoča brezplačno uporabo občinskih prostorov in podeljuje plaketo Naj prostovoljec Občine Hrpelje-Kozina ob občinskem prazniku. Županja sama je tudi prostovoljka, krvodajalka in predsednica Območne organizacije RK Sežana, zato v akcijah njenemu zgledu sledijo tudi zaposleni v občinski upravi. Posebej bi izpostavili podporo občine Zavodu Sopotniki, ki organizira  občasne prevoze prostovoljcev starejšim občanom, kar je posnemanja vredna praksa.

Županja Saša Likavec Svetelšek

 

Občina Žalec

Občina Žalec se lahko pohvali z izjemno visokim odstotkom prostovoljcev, saj je v prostovoljsko delo vključen vsak četrti občan. V občini deluje 179 društev in drugih prostovoljskih organizacij, ki bogatijo življenje v kraju na zelo širokem področju. Občina Žalec od društev ne zahteva lastnega deleža sofinanciranja projektov, upošteva pa vrsto stroškov, ki jih prostovoljske organizacije lahko uveljavljajo na razpisih. Redno organizira prostovoljske akcije na Dan za spremembe in s tem promovira solidarnost, humanitarnost in skupnostno delo. Vsako leto v maju poteka predstavitev prostovoljskih organizacij na tržnici, letos so najbolj aktivne prostovoljce celo nagradili z izletom. Občina je aktivno podprla vzpostavitev medgeneracijskega skupnostnega centra Hiša Sadeži družbe in od leta 2013 dalje tudi finančno podpira delovanje Hiše, s tem pa omogoča bogat program medgeneracijskih aktivnosti. V prostovoljske aktivnosti se vključujejo tudi zaposleni v občinski upravi skupaj z županom Jankom Kosom, ki za prostovoljce pripravi tudi novoletni sprejem.

Župan Janko Kos

 

Občina Kamnik

V Občini Kamnik je v organizirano prostovoljstvo vključenih več kot 10 % prebivalcev, spodbujajo pa tudi mednarodno prostovoljstvo. V Kamniku je bilo v lanskem letu v različnih programih kar 20 prostovoljcev iz tujine, vsako leto pa na mednarodno prostovoljsko šolo v tujino odideta dva prostovoljca Zavoda Oreli. Občina na razpisih upošteva vrsto stroškov, povezanih s prostovoljskim delom, se redno pridružuje Dnevu za spremembe, Nacionalnemu tednu prostovoljstva, prostovoljcem pa se tudi javno zahvali na javnih prireditvah. Prostovoljske aktivnosti podpira z oglaševanjem v občinskih medijih, pa tudi z možnostjo brezplačne uporabe občinskih prostorov oziroma omogočanjem simboličnih najemnin za prostovoljske organizacije. Župan se na delo in uspehe odziva aktivno in prostovoljce, kadar je le mogoče, spremlja tudi na podelitve nazivov Naj prostovoljec na Brdo pri Kranju, sam pa je, tako kot mnogi drugi zaposleni v njihovi občinski upravi, član nekaterih prostovoljskih organizacij, pridružuje pa se tudi akcijam, na katere ga povabijo prostovoljske organizacije. Občina Kamnik spodbuja izobraževanje mentorjev mladih prostovoljcev v šolah, kar je pomemben vložek v razvoj solidarnosti med prebivalci občine v prihodnje.

Župan Marjan Šarec

 

Občina Radlje ob Dravi

V občini Radlje ob Dravi je prostovoljsko aktivnih več kot tretjina občanov, njihovo pestro prostovoljsko in skupnostno dogajanje pa je redno predstavljeno v občinskih medijih. Pomemben spodbujevalec organiziranega prostovoljstva v Radljah je Javni zavod za šport, kulturo, turizem in mladino, posebno pozornost pa namenjajo spodbujanju prostovoljstva med mladimi in medgeneracijskega prostovoljstva. Kot inovativno prakso izpostavljamo projekt Prostofer, v katerem se je občina povezala  z Zavodom Zadihaj, Inštitutom za trajnostni promet in prijazne energije Maribor in Sistemom povezovanja CareDesign iz Škofje Loke. Sad njihovega sodelovanja je e-avto, ki ga lahko starostniki uporabljajo v okviru Mreže Matija na območju Občine Radlje ob Dravi. Prostoferji so prostovoljci, ki prevažajo starejše, ki sami ne morejo za volan. Koordinacija potreb občanov in prostovoljcev poteka preko Mreže Matija, električno vozilo za te prevoze pa čaka uporabnike na občini. Projekt združuje socialno in okoljsko tematiko in s prostovoljstvom ustvarja prijaznejše življenjske pogoje za starejše občane. Občina ob tem omogoča prostovoljskim organizacijam sofinanciranje programov in uporabo prostorov, župan pa se prostovoljcem zahvali na novoletnem sprejemu. Sam aktivno sodeluje v čistilnih in krvodajalskih akcijah, pridružujejo pa se mu tudi mnogi zaposleni v občinski upravi.

Župan Alan Bukovnik

 

 

Nazive Prostovoljstvu prijazno mesto prejme 10 občin, ki so naziv ponovno potrdile.

Te občine so:

Mestna občina Ljubljana, župan Zoran Jankovič

Mestna občina Velenje, župan Bojan Kontič

Občina Škofja Loka, župan Miha Ješe

Občina Krško, župan Miran Stanko

Občina Gornja Radgona, župan Stanislav Rojko

Občina Črna na Koroškem, županja Romana Lesjak

Občina Ravne na Koroškem, župan dr Tomaž Rožen

Občina Sežana, župan Davorin Terčon

Občina Vojnik, župan Branko Petre

Občina Slovenske Konjice, župan Miran Gorinšek

 

 

Menite, da izvajamo dobre projekte in bi radi postali naši podporniki? Podprite nas