Spodbujanje politične participacije priseljencev

V Sloveniji živi skoraj 100.000 polnoletnih priseljencev. Njihovo politično udejstvovanje je zminimalizirano na pravico voliti, z nekaj redkimi izjemami. Slovenska filantropija, ki od svoje ustanovitve leta 1992 dela z migranti, v okviru posebnega projekta spodbuja politično participacijo priseljencev. Na obisku V Berlinu spoznali prakse v devetih evropskih državah, pripravljeni predlogi za izboljšanje situacije pri nas.  

Projekt Spodbujanje politične participacije priseljencev v devetih državah centralne in vzhodne Evrope, pri katerem kot partnerica sodeluje tudi Slovenska filantropija, želi izboljšati sodelovanje priseljencev v javnem življenju, s čimer se hkrati preprečuje njihova marginalizacija in izkoriščanje. V Sloveniji je legalno prebivajočih polnoletnih državljanov EU in državljanov tretjih držav, tako s stalnim kot začasnim prebivališčem, 98.313.
Po dostopnih podatkih imamo v Sloveniji eno svetovalno telo namenjeno priseljencem. To je Svet za vključevanje tujcev, ki deluje v okviru Ministrstva za notranje zadeve, in ne vključuje nobenega priseljenca. Člani Sveta se strinjajo, da bi v Svet za vključevanje tujcev vključili tudi predstavnika priseljenske organizacije. Na lokalnem/občinskem nivoju takih svetovalnih teles v Sloveniji ni.

V času projekta smo spodbudili, da je afriški Slovenec kandidiral na državnozborskih volitvah julija 2014. V Maliju rojeni Ibrahim Nouhoumje po dostopnih podatkih prvi afriški Slovenec, ki je nastopil kot kandidat na državnozborskih volitvah. S svojo kandidaturo se je pridružil še dvema afriškima Slovencema, ki sta se tudi preizkusila na različnih volitvah. Idrisu Fadulu, ki je leta 2009 kandidiral na evropskih volitvah in Petru Bossmanu, ki je že leta 1998 postal mestni svetnik v občini Piran, leta 2010, pa je bil izvoljen za župana občine Piran.

Berlin-IMG_7194Študijski obisk predstavnikov Slovenske filantropije in Mitja Špesa iz Mestne občine Maribor ter Denisa Strikovića iz Bošnjaške kulturne zveze Slovenije in Zavoda Tribun, je potekal septembra v Berlinu. Srečali so se strokovnjaki za politično participacijo iz desetih držav Evropske unije (Nemčija, Češka, Slovaška, Poljska, Litva, Latvija, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Slovenija), predstavniki državne in lokalne uprave ter predstavniki migrantskih organizacij. Sodelujoči so se seznanili s stanjem v vseh desetih državah, primerjali prakse vključevanja priseljencev v svetovalna telesa, različne oblike delovanja in sestave teh teles in vpliv politične participacije priseljencev na vključenost priseljencev v javno življenje. Sodelujoči so hkrati dobili dober vpogled v stanje v Nemčiji oz. v Berlinu, ki ima to področje med najbolje urejenimi v Evropi, ter se srečali z aktivnimi akterji s področja migracij, predstavniki berlinskega parlamenta in predstavniki berlinskega svetovalnega telesa.

Ker je politična participacija pomemben člen integracije priseljencev, je sistemsko zagotavljanje možnosti zanjo več kot nujno. V Sloveniji bi lahko z nekaj ukrepi zelo izboljšali možnosti za politično participacijo priseljencev, še posebej državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem. Zakon o političnih strankah dovoljuje članstvo v strankah samo državljankam in državljanom, za tujce pa pravi: »Tujec oziroma tujka ne more postati članica oziroma član stranke, lahko pa postane, če tako določa statut stranke, častni član stranke«. Zakon o lokalnih volitvah omejuje pasivno volilno pravico državljanom tretjih držav, s čimer jim onemogoča kandidiranje v mestni ali občinski svet. Slovenska filantropija, na podlagi dobrih praks nekaterih drugih evropskih držav, kot so Švedska, Danska, Nizozemska in v želji po večji vključenosti priseljencev v javno življenje, predlaga naslednje ukrepe: Omogočiti državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem, članstvo v političnih strankah. S tem se omogoča sodelovanje pri oblikovanju različnih politik strank. Omogočiti državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem, da lahko v lokalni skupnosti, kjer prebivajo, ne samo volijo mestni ali občinski svet, ampak da lahko tudi sami kandidirajo v občinski/mestni svet ter s tem aktivno sooblikujejo skupnost, v kateri živijo. Oblikovanje svetovalnih teles v sklopu občinskih uprav, še posebej v občinah, ki imajo višji odstotek prebivalk in prebivalcev iz priseljenskih vrst. V obstoječi Svet za vključevanje tujcev pri Ministrstvu za notranje zadeve predlagamo vključitev predstavnika priseljenske organizacije ali reprezentativnega predstavnika priseljenske skupnosti.

flag_yellow_low

Projekt podpira Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav.

Menite, da izvajamo dobre projekte in bi radi postali naši podporniki? Podprite nas