Zakaj prostovoljstvo v šolah?

Slovenska filantropija je včeraj, 11. februarja 2015, predstavila prvi priročnik v slovenskem prostoru namenjen  prostovoljstvu, ki pomeni pomemben korak h kakovostno organiziranem prostovoljstvu v vzgoji in izobraževanju v vseh zavodih, ki v njem prepoznajo priložnost za prosocialno učenje svojih učencev. Priročnik Abc prostovoljstva v šolah je luč sveta zagledal v Mestni hiši v Ljubljani v spremstvu štirih šol, ki prostovoljstvo uspešno vključujejo v svoje okolje.

»Ker je prostovoljstvo predobra priložnost za osebnostni in socialni razvoj otrok, da bi ga prepustili zgolj naključni in občasni rabi ter samoiniciativnosti nekaterih zagnanih pedagoških delavcev,« je kot enega ključnih vzrokov za nastanek priročnika navedla avtorica Nevenka Alja Gladek, ki na Slovenski filantropiji skrbi za delo s šolami in vrtci.

Slovenska filantropija se s prvim priročnikom, napisanim prav za razvoj prostovoljstva v vzgoji in izobraževanju, odziva na potrebe pedagoških delavcev in vodstev šol. Odgovori na njihova vsakodnevna vprašanja so zdaj zbrani v knjigi, ki prinaša osnovne informacije o tem, kako zastaviti prostovoljstvo na šoli, kako ga organizirati, formalno urediti, poskrbeti za mentorsko podporo, kako motivirati mlade prostovoljce, vrednotiti opravljeno delo, spodbujati neformalno in izkustveno učenje skozi prostovoljske aktivnosti in še mnogo drugih vsebin, dopolnjenih s formalnimi podlagami in vzorci dokumentov, potrebnih za organizirano prostovoljstvo v vzgoji in izobraževanju.  

Na predstavitvi priročnika so sodelovale štiri šole, ki se lahko pohvalijo z odlično organiziranim prostovoljstvom.

OŠ StranjeNa OŠ Stranje deluje mentorica Martina Ozimek, ki je razvila odlične oblike prostovoljstva učencev in jih nadgradila z delovanjem v zavodu Oreli, ki združuje tudi starejše prostovoljce. Uče

nci, ki so se s prostovoljstvom srečali v osnovni šoli, so namreč kot dijaki in študentje pogrešali prostovoljstvo, saj je le-to postalo že pomemben del življenja v njihovem okolju – tako za občane kot za prostovoljce same.

Na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika načrtno delajo z mladimi prostovoljci in vzpostavljajo predvsem prostovoljstvo starejših učencev za mlajše, pa tudi povezovanje prostovoljcev z učenci s posebnimi potrebami. Mentorica Ana Kostanjevec: »Naj si učiteljice še tako prizadevamo za čim bolj kvalitetno delo, ne moremo učencem dati tega, kar jim dajo prostovoljci. In če si še tako prizadevamo devetošolcem dokazati, da so čudoviti odraščajoči ljudje, vredni zaupanja, ljubezni in vsega dobrega, jim ne moremo tega dokazati bolje, kot si sami dokažejo preko prostovoljnega dela.” 

OŠ Gustava Šiliha Maribor

OŠ Gustava Šiliha Maribor ni običajna šola – v marsikaterem pogledu. Breda Bertalanič, mentorica prostovoljstva na šoli, povezuje učence s posebnimi potrebami s prostovoljci iz drugih šol in fakultet v številnih aktivnostih na šoli in izven nje, kot prostovoljce pa aktivira tudi učence same. Zbirajo hrano in opremo za azil za živali ter prispevajo različne oblike pomoči za ljudi v stiski. Prostovoljstvo na šoli je način krepitve samozavesti in občutka lastne vrednosti učencev ter pot k detabuizaciji oseb s posebnimi potrebami.

Srednja zdravstvena šola Ljubljana izobražuje bodoče zdravstvene delavce. Poleg izobraževalnega ima tudi humanitarno poslanstvo, ki ga na šoli načrtno gojijo tudi v prostovoljskih aktivnostih dijakov. Trenutno je aktivnih kar 150, delajo pa v različnih aktivnostih izven šole (od dela v UKC Ljubljana do dela z brezdomci), ki so jih predstavili mentorica Branka Langerholc in predstavniki dijakov – prostovoljcev.

Anica Mikuš Kos

Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije in ena od pionirk prostovoljstva v slovenskih šolah, je izid priročnika pospremila z razmišljanjem, da ljudje potrebujemo medsebojno sodelovanje kot družbeno vezivo, ki je v sodobni potrošniški in individualizirani družbi še posebej pomembno. Človekovo naravno potrebo po bližini s soljudmi in povezovanju potrjuje tudi znanost, prostovoljstvo pa je učinkovit in hitro uresničljiv način gradnje dobrih medsebojnih odnosov, še posebej ključen pri delu z otroki. Otroci, ki zrasejo v socialno dobro povezanem in delujočem okolju, imajo zdravo izhodišče za aktivno vključevanje v življenje in pozitivne vzorce socialnega delovanja, kar je za prihodnost vsake družbe izjemno pomembno.

Menite, da izvajamo dobre projekte in bi radi postali naši podporniki? Podprite nas