Na filmskem večeru, ki mu je sledila razprava o izzivih in pomembnosti socialnega vključevanja državljanov tretjih držav, ki ga je v Stolpu Škorlovec 2. junija v Kranju organizirala Slovenska filantropija, je gost večera Ibrahim Nouhoum izpostavil nekaj ključnih elementov za socialno vključenost državljanov tretjih držav.
Misel, da je za vključevanje tujcev v družbo zelo pomemben tudi občutek, da te imajo ljudje radi, da si sprejet, je bila povezovalna nit razprave, ki je sledila ogledu filma Kopno na vidiku (Land in Sicht).
Tudi sam film je odpiral podobno tematiko, da posameznik ne glede na poreklo potrebuje občutek sprejetosti, da se ga obravnava kot človeka in ne kot številke.
Kopno na vidiku pripoveduje zgodbe treh priseljencev, Abdula, Briana in Farida, ki si prizadevajo v Nemčiji ustvariti novo življenje. Spremljamo jih na poti iskanja dela, vzpostavljanja socialne mreže in želji, da bi jih drugi sprejeli kot osebe. Pri vključevanju se srečujejo s popolnoma drugačno mentaliteto in okoljem, v katerem se ne znajdejo. Birokratski mehanizmi zavoda za zaposlovanje in drugih institucij si jih podajajo in vrtijo se v začaranem krogu nemoči zaradi nazadostnega znanja jezika, zdravstvenih težav ali neustreznih formalnih znanj. Prav tako daje ljudem občutek nemoči in nesprejetosti.
Če je v Faridovi domovini Jemnu veljalo, da si zaposlitev dobil na podlagi tega, kar si znal, se Farid v Nemčiji spopada z ujetostjo v birokratska pravila, kjer lahko zaposlitev dobil le na podlagi tega, kar piše na papirju.
Zgodbe gledalca pretresejo in mu dajo misliti o nesmiselnosti birokratskega aparata, ki marsikateremu tujcu (ali domačinu) tudi v Sloveniji zapira vrata pred zaposlitvijo, pred možnostjo boljše socialne vključenosti in dostojnim življenjem.
Tudi gost večera, Ibrahim Nouhoum, ki v Sloveniji živi že več kot 37 let, se strinja, da so birokratske zahteve prej ovira kot spodbuda za hitro in nujno socialno vključitev v družbo. Zato je pozval predvsem mlade, da se učijo, ne samo jezika, temveč da si tudi pridobijo izobrazbo. Prav tako je pozval tujce, da ostanejo aktivni, da ohranijo motivacijo, saj bodo le tako lahko kaj dosegli.
Izpostavil je pogosto prezrti vidik koristnosti socialnega vključevanja tujcev – gospodarski. S tem ko priseljencem olajšamo dostop do dela in jim omogočimo, da se zaposlijo, naredimo najboljše za celotno družbo in njeno gospodarstvo, se je ponovno dotaknil birokratskih ovir. Delo tudi širi socialno mrežo posameznika. Tujec si lahko preko dela pridobi nove prijatelje in pridobi tako zelo pomemben občutek sprejetosti.
Po njegovem mnenju so migrati lahko zelo dobra priložnost za državo, saj z njimi celotna družba pridobi znanja, ki jih domačinsko prebivalstvo morda nima ali ga primanjkuje.
Filmski večer je potekal v okviru projekta Raznolikost bogati – spodbujanje socialnega vključevanja državljanov tretjih držav v Kranju, ki ga financirata Ministrstvo za notranje zadeve in Evropska unija iz Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav.
