Kranj, 2. junij 2015 – Vztrajnost je bilo glavno sporočilo včerajšnjega posveta o spodbujanju socialnega vključevanje državljanov tretjih držav, ki ga je v Galeriji Makedonskega kulturnega društva v Kranju organizirala Slovenska filantropija, da bi skupaj spodbudili pozitivne vidike in širili zavedanje o pomembnosti socialnega vključevanja državljanov tretjih držav v lokalno okolje in družbeno življenje.
Udeležence posveta je uvodoma nagovoril župan Mestne občine Kranj, ki je tudi častni pokrovitelj dogodkov, ki potekajo od 1. do 7. junija v Kranju pod sloganom Raznolikost bogati.
Gospod Trilar je poudaril, da je za uspešno socialno vključevanje potrebna odprtost in sprejemljivost z obeh stani – priseljencev in domačinov, »naučimo se novih stvari, naučimo se novih pogledov, dobimo mnogo, mnogo dobrih izkušenj, na obeh straneh.«
»Jezik je tisto, kar nas povezuje, kar nas združuje,« je župan utemeljil svojo pobudo, da bo Mestna občina Kranj poskušala zagotoviti dodatna sredstva za učenje slovenskega jezika za tujce.
Udeleženci posveta so se strinjali, da je znanje slovenskega jezika ključna pomoč pri vključevanju priseljencev v lokalno okolje. Potrebni bi bili kontinuirani programi, prilagojeni posameznim skupinam in številu priseljencev.
Priseljenci, predvsem tisti, ki so v Slovenijo prišli delat, se lahko za pomoč pri vključevanju obrnejo tudi na Info točko za tujce, ki poteka v okviru Zavoda RS za zaposlovanje. Tam lahko prejmejo skupek informacij o delovnih dovoljenjih, dovoljenjih za prebivanje, možnostih zaposlitve, tečajih slovenskega jezika, zdravstvenih zavarovanj, izobraževanjih in socialnih transferjih.
Delavcem migrantom, ki imajo težave pri delu, predvsem z neizplačevanjem že tako minimalne plače, pomagajo tudi na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Sonja Šarac je na tem mestu poudarila, da je glavni element uspešnega vključevanja delo. Priseljenci si »želijo delati in s svojim delom zaslužiti za svoje preživetje in preživetje svojih družinskih članov«. Potrebno je, da se učijo jezika, hkrati pa tudi, da se učijo o okolju, v katerem živijo. Živimo v kompleksnem svetu, kjer imamo ljudje širok spekter potreb in težav, ki jih še domačini ne razumejo, še dodaja Šarčeva. Za priseljence je najbolje, da začnejo delati, preko tega se začnejo tudi učiti jezika, ker so v to prisiljeni, ne pa da postanejo uporabniki centra za socialno delo, poudarja.
Na posvetu so se dotaknili tudi najranljivejše skupine priseljencev – otrok. Tukaj lahko veliko naredijo šole, ki spodbujajo predstavitev kulture in okolja priseljenskih otrok. Tako otroci začutijo sprejemanje lokalnega okolja, sovrstnikov in dobijo potrebno samozavest za govorjenje za njih tujega jezika, slovenščine. Domačinski sovrstniki pa pridobijo znanje o tem, kdo so in od kod prihajajo. V Kranju je kar nekaj šol, ki spodbujajo tako medkulturno izmenjavo.
Idris Fadul, ki je v Slovenijo prišel kot študent in tukaj živi že več kot 30 let, se s težavami tujcev srečuje že od osamosvojitve Slovenije. Po njegovem mnenju življenje tujca v Sloveniji ni enostavno. Kar nekaj časa je potreboval, da se je čutil sprejetega. Meni pa, da je tudi veliko sistemskih ovir, da bi si lahko tujec uredi življenje. Pristojne institucije si tujca podajajo, namesto, da bi jim olajšale vključevanje. Država sprejemnica bi morala poskrbeti, da bi vsak prebivalec ne glede na poreklo našel svoj prostor in svoje pravice.
Enostavnega odgovora za uspešno vključitev priseljencev v lokalno okolje in družbeno življenje ni. Bilo pa bi treba zasnovati dolgoročne in celovite programe vključevanja in spodbujati vse ključne deležnike k sodelovanju in sobivanju. Podpirati bi bilo treba tudi programe, ki bi združevali vse vidike vključevanja priseljencev: družbeno, zaposlitveno, zdravstveno itd. Posamezne programe bi bilo treba med seboj tudi povezati.
Posvet je potekal v okviru projekta Raznolikost bogati – spodbujanje socialnega vključevanja državljanov tretjih držav v Kranju, ki ga financirata Ministrstvo za notranje zadeve in Evropska unija iz Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav.
