Slovenska filantropija se je povezala s srbsko humanitarno organizacijo Istočnoevropska iniciativa, ki se trudi blažiti begunsko krizo, ki so ji priča.
Istočnoevropska iniciativa (Vzhodnoevropska pobuda) v Subotici že štiri leta dela na področju pomoči migrantom in beguncem. Delujejo s pomočjo prostovoljcev, glavni človekoljub je gospod Tibor Varga. Prostovoljci pomagajo toliko, kolikor lahko. Razdeljujejo hrano in najbolj nujne higienske potrebščine. Kar dobijo, da lahko dajo naprej.
Gospod Varga nam je sporočil, da v Subotici, kamor se zateka ogromno število beguncev, še vedno ni organizirane nastanitve (v smislu taborišča). Lokalne oblasti so pred kratkim obljubile, da naj bi za nastanitev uredili kasarno, vendar se ne ve, kdaj naj bi to bilo. Ljudje so na cesti, nimajo strehe nad glavo. Organizacija jim kupuje najlon folije, ki jim služijo kot improvizirana streha. Za zdaj jim ne smejo urediti niti šotorov, ker ni dovoljenja s strani oblasti.
Begunci imajo pitno vodo, s hrano naj bi jih oskrboval Rdeči križ, vendar gospod Varga, ki je osebno vsak dan na terenu, pravi, da je hrane, ki jo begunci dobijo, res malo.
Slovenska filantropija je pomagala organizaciji Istočnoevropska iniciativa z akcijo zbiranja sredstev POMOČ BEGUNCEM, saj je to najhitrejši način, da organizacija pomaga beguncem z nakupom stvari, ki jih najbolj potrebujejo.
Hvala vsem, ki ste prispevali!
Na drugi strani stare opekarne je sivolasi gospod Tibor Varga, predstavnik nevladne organizacije Vzhodnoevropska pobuda (Istočnoevropska iniciativa), na žgočem soncu lačnim in utrujenim beguncem delil štruce kruha, mesne konzerve in higienske pripomočke. Varga je skupaj s sodelavci – vsi so prostovoljci – edini »uradni« predstavnik lokalne skupnosti, ki pomaga ubogim dušam, ki so se znašle v Subotici.
»Vsak dan je huje. Evropa se ne zaveda, kako ti ljudje trpijo. Vsak ima svoje zgodbo. Treba jim je prisluhniti in jim pomagati,« je dejal Varga, ki beguncem in priseljencem po vsej Vojvodini, zadnje čase pa tudi drugod po Srbiji, pomaga že od leta 2011, ko se je srbsko-madžarska meja znašla na zemljevidu globalnih migracijskih poti.
Iz članka Boštjana Videmška v Delu.
