David, sodelovali ste že v številnih prostovoljskih projektih. Kako gledate na vašo prehojeno pot v čevljih tako aktivnega prostovoljca?
Lahko rečem, da sta najmanj dva pogleda na prehojeno pot. En je, da sem imel srečo, da sem sodeloval pri tako različnih projektih in tudi pri različnih organizacijah, največ v Sloveniji, nekaj malega tudi v Preševu in na Hrvaškem ter v Italiji. Drugi pogled je malo drugačen, saj zagnani prostovoljec nikoli ne preneha z iskanjem novih projektov ter vedno poskuša še bolj izboljšati kakovost svojega prostovoljskega dela in tudi količino, kakor je le mogoče. Tudi ta pogled mi je pomemben, saj človeka naredi še bolj aktivnega.
Kako izgleda vaš dan?
Vsak dan poskušam kar se le da uspešno uravnotežiti delo na polju zdravilnih rastlin in lesnih gob, ki jih z mamo gojiva v Šmarci, prostovoljsko delo v azilnih domovih, inštrukcije – večinoma v Ljubljani, samostojno učenje ali izobraževanje preko Slovenske Filantropije, kjer se trenutno učim arabsko.
V prostem času se bodisi učim jezike bodisi katere ostale veščine in pridobivam nova znanja.
Od ponedeljka do petka je moj delovnik poln inštrukcij in prostovoljskega dela, med vikendom pa je ponavadi več dela na poljih zdravilnih rastlin in gob. Ob torkih poučujem tudi jogo v Hiši Sadeži družbe Vipava. Vsekakor si vsakdanjika ne bi predstavljal brez joge in meditacije, s katero začnem zjutraj, ko se zbudim in končam zvečer, preden grem spat.
Kaj vam je najbolj všeč pri prostovoljstvu?
Pri prostovoljstvu mi je všeč več stvari. Ena je to, da lahko izvajamo najrazličnejša dela, ki bi jih sami težje. V tem so nam v veliko pomoč mentorji in koordinatorji. Druga stvar je, da smo lahko koristni uporabnikom ter seveda, da se ob tem tudi sami naučimo česa novega. Verjetno so te tri stvari najpomembnejši dejavniki, da mi je prostovoljstvo tako zelo všeč. Morda bi lahko k temu dodal še, da mi je všeč ideja sodelovanja, prostovoljne družbe, ki drug drugemu pomaga bodisi z opolnomočenjem ali pomočjo ter jo s tem naredi bolj polno, srečno in učinkovito.
V lanskem letu ste opravili skoraj 2000 prostovoljskih ur. Čestitke! Znano je, da prostovoljci običajno delamo za višje cilje – kaj vam daje tak zagon?
Glede višjih ciljev lahko rečem, da se mi zdi, da lahko vsak posameznik zelo veliko prispeva k družbi. Sam ne bi govoril o odgovornosti do drugih, a vseeno se človek sreča z mislijo — ali sem res naredil vse, kar bi lahko, tudi izven pojma odgovornosti, recimo bolj na ravni izražanja možnosti dobrega. Lahko bi rekel, da poskušam s prostovoljstvom uresničiti del tega potenciala.
Kakšne so po vašem mnenju koristi prostovoljskega dela za prostovoljca?
Prostovoljec ima izjemno veliko koristi za opravljeno prostovoljsko delo. Pri prostovoljskem delu se veliko novega nauči, jaz sem se na primer naučil osnove Darija med samim poučevanjem slovenščine. Poleg tega se preko prostovoljstva uresničujejo zamisli, naredi se nek korak naprej v družbi, tudi če kdaj pa kdaj zelo majhen. Prostovoljec se nauči nesebičnosti, spoštovanja in samospoštovanja.
Od tega ima korist tudi družba. Kaj bi vi izpostavili kot koristno za družbo?
Posamezniki v družbi dobijo predvsem občutek, da obstaja še nekdo, ki jim lahko pomaga, da je še ena možnost, nekdo, ki lahko svetuje, poučuje ali jih kako drugače podpre. Poleg tega pa se s samo promocijo ali vidnostjo prostovoljskega dela premika miselne vzorce in vrednote v družbi, kar je morda še veliko bolj pomembno. Odprejo se nova vprašanja, nove rešitve, na katere bi brez prostovoljstva pomislilo precej manj ljudi kot sicer. Tako se na primer miselni vzorec narediti nekaj dobrega, nekaj lepega, prijateljskega, povezovalnega, prijetnega širi med ljudmi in življenjska kakovost se zato poveča.
V azilnem domu ste prispevali nekaj dobrih idej za boljše počutje migrantov. Kako pridete do takih idej in kako so sprejete?
Po navadi se vedno vprašam, kaj bi bilo meni všeč in kaj bi bilo všeč njim. Kaj bi bilo dobro, da bi imeli v tem trenutku ali kaj najbolj potrebujejo. Potem malo premislim različne možnosti izvedbe in jih predlagam koordinatorjem. Kulturno prilagojena joga je bila lepo sprejeta, seveda je poučevanje do neke mere vedno potrebno prilagajati dejanskim uporabnikom. Brez te fleksibilnosti se mi zdi, da tudi marsikatera učna pomoč pri učenju slovenščine ali angleščine (včasih tudi nemščine) ne bi bila tako zelo lepo sprejeta, kot je bila sicer.
Bi kaj sporočili prostovoljskim kolegom in kolegicam?
Prostovoljskim kolegom in kolegicam bi sporočil, da le tako naprej, naj le čim bolj uresničujejo različne ideje, ki jih imajo v prostovoljstvu in da se z njihovo pomočjo gradi še lepši, prijaznejši svet, za kar sem jim tudi sam zelo hvaležen, ko se na primer udeležim kakšnega prostovoljskega tečaja ali česa podobnega. Vse najboljše pri vašem delu in predvsem delajte tisto, kar vas najbolj veseli.
Slovenska filantropija je Davida Jana predlagala na natečaj Naj prostovoljec leta 2016 (MSS). V starostni skupini 20-30 let je 20. 6. 2017 naziv tudi prejel. David je že od leta 2013 aktiven prostovoljec Slovenske filantropije. V okviru svojega dela je največ časa namenil delu z migranti, katerim je nudil učno pomoč, poučeval jih je jezika, izvajal delavnice joge ter jim pomagal pri njihovi nastanitvi. Pri svojem delu je zelo zavzet in predan ter izkazuje visoko mero empatije. Ekipa Slovenske filantropije mu za pridobljen naziv iskreno čestita!
