Nevenka Alja Gladek je sodelavka Slovenske filantropije od pomladi 2011. Od vsega začetka si prizadeva za prostovoljstvo v vzgoji in izobraževanju, kot tudi v bolnišnicah. Prostovoljstvo v šolah je pomemben dejavnik pro-socialnega razvoja otrok in mladostnikov, zato je napisala priročnik ABC prostovoljstva v šoli, ki ga je Slovenska filantropija izdala februarja 2015. Poleg strokovne pomoči prostovoljskim organizacijam tudi danes koordinira vrsto aktivnosti za vzpostavitev prostovoljstva v vzgoji in izobraževanju.
V Aljinih delovnih nalogah so tudi dogovori in pogovori s pristojnim ministrstvom, povezovanje z Zavodom za šolstvo in s strokovno javnostjo. “Prizadevamo si tudi, da bi s temo prostovoljstva otrok in mladih za strateško sodelovanje pridobili katerega od nacionalnih medijev. Skupaj z Zavodom za šolstvo smo letos poleti napisali priporočila za ravnatelje za uvajanje prostovoljstva v vzgoji in izobraževanju in zdaj držimo pesti, da jih bo ministrstvo prepoznalo kot ustrezna in jih posredovalo šolam v začetku novega šolskega leta. Promocija, ki deluje samo na tiste, ki že razumejo pomen in moč prostovoljstva, ne zadostuje, zato iščemo nove pristope za promocijo te teme,” pravi Alja. Slovenska filantropija je s tem ciljem proaktivno sodelovala v procesu nastajanja nacionalne strategije razvoja NVO in prostovoljstva ter dosegla, da so bile v dokument vnesene ključne spodbude s pričakovanjem, da bo prostovoljstvo v vzgoji in izobraževanju dobilo ustrezno formalno podlago in spoštovanje, ki si ga zasluži.
Prostovoljstvo – Mala šola človečnosti
Za Aljo je prostovoljstvo otrok in mladih dragocena, pravzaprav nenadomestljiva mala šola človečnosti. “Ugotavljamo, da je prostovoljstvo razvito samo tam, kjer so ga uvedli motivirani pedagoški delavci, entuziasti, ki jim ni žal časa in energije za spodbujanje osebnostnega in socialnega razvoja otrok in mladih. Od njih je odvisno, ali otroci in mladi dobijo priložnost za prostovoljstvo in spoznajo pomen skrbi za ljudi v stiski, pomen sočutja in aktivnega odzivanja na potrebe v skupnosti.” Na nekaterih šolah ravnatelji prostovoljstvo podpirajo, povsod pa ne, saj le redki prepoznavajo njegov celoten potencial. Poleg že omenjenih koristi s prostovoljstvom namreč mladi razvijajo različne spretnosti, spoznavajo okolje in pridobivajo izkušnje, krepi se medgeneracijsko sodelovanje, razvijajo kompetence, krepijo občutek lastne vrednosti, spoštovanje drugih in drugačnih, pa tudi sodelovanje, samospoštovanje in zavedanje lastnih moči za aktiviranje v dobro drugega človeka ali skupnosti.
Natečaj Junaki našega časa
Za razvoj prostovoljstva v vzgoji in izobraževanju ni na voljo pravzaprav nobenih sredstev, a smo na Slovenski filantropiji kljub temu razpisali natečaj za šole, ki spodbuja kakovostno organizirano prostovoljstvo, saj ne prinaša nobenih materialnih stroškov. Naslov natečaja je Junaki našega časa in letos so bili nazivi podeljeni že tretjič. Mladi prostovoljci, ki v enem letu opravijo vsaj 24 ur prostovoljskega dela, njihovi mentorji in šole ter dijaški domovi, ki izkažejo odlične rezultate svojih prostovoljskih aktivnosti, dobijo priznanja, pa tudi simbolične nagrade. Nazive podelimo na Slovesnem dnevu prostovoljstva skupaj z nazivi najzaslužnejšim prostovoljcem, zaposlenim v javni upravi, in prostovoljstvu prijaznim občinam. Trenutno se lahko z nazivom Junaki našega časa pohvali 19 šol in en dijaški dom in želimo si, da se jim bo v novem šolskem letu pridružila še vrsta novih. “
To nam uspeva z domišljijo, vztrajnostjo, razumevanjem občin gostiteljic in podporo donatorjev.”
In kako vstopa Slovenska filantropija v novo šolsko leto?
Prva aktivnost za spodbujanje prostovoljstva mladih v novem šolskem letu bo objava spletnega kataloga prostovoljskih priložnosti za mlade. Gre za že tradicionalno aktivnost Slovenske mreže prostovoljskih organizacij, saj nevladne organizacije in zavodi, ki organizirajo prostovoljstvo, pripravijo vrsto privlačnih priložnosti za prostovoljsko delo mladih – posebej za čas med šolskim letom in posebej za poletne počitnice. Katalog je namenjen mladim, pa tudi njihovim staršem in učiteljem. V njem zbrane aktivnosti s strani tistih organizacij, ki nosijo znak »mladim prostovoljcem prijazna organizacija«. Znak pomeni, da v teh organizacijah dobro mentorsko poskrbijo za mlajše od 18 let in jim zagotavljajo vso podporo, ki jo zanje predvideva Zakon o prostovoljstvu.
Poleg tega bodo tudi letos šolam na voljo delavnice za mlade prostovoljce in usposabljanja za pedagoške delavce, ki se pripravljajo na delo mentorja ali koordinatorja prostovoljstva na šoli, pa tudi za umeščanje prostovoljstva v proces uspešnega vključevanja otrok priseljencev v sistem vzgoje in izobraževanja.
Priložnost za razvijanje kompetenc in mentorstvo prostovoljcem
Za mlade je prostovoljstvo privlačno tudi zaradi možnosti razvijanja različnih kompetenc, ki jih v sistemu vzgoje in izobraževanja ne morejo pridobiti oziroma ne v tolikšni meri, da bi bili pripravljeni na aktivno življenje oziroma zaposlitev. Razvijanje, beleženje in uveljavljanje kompetenc, pridobljenih s prostovoljstvom, je zato tema, ki ji v zadnjem letu posvečamo posebno pozornost in se na tem področju povezujemo s partnerskimi organizacijami iz nevladnega, javnega in gospodarskega sektorja. Do konca leta bomo pripravili izhodiščne predloge za beleženje in priznavanje s prostovoljstvom pridobljenih kompetenc v Sloveniji, zagotovo pa bomo na tem področju aktivni tudi v prihodnje, saj je to tema, ki je odprta na ravni celotne EU.
Druga tema, še posebej aktualna v naslednjih mesecih, pa je mentorstvo prostovoljcem. Vse organizacije, ki razvijajo prostovoljstvo, ugotavljajo, da je za dobro delo in pozitivno izkušnjo prostovoljca ključno kakovostno mentorstvo. Kaj vse spada med naloge mentorja, katere veščine mora obvladati, kaj mora znati, kje lahko dobi informacije, kako naj se usposobi, kakšno podporo potrebuje in še mnogo drugih vprašanj se odpira ob razmišljanju o vlogi mentorja prostovoljstva. Mentorstvo bo tudi glavna tema decembrskega kongresa prostovoljstva.
Prostovoljci v bolnišnicah
V Sloveniji je prostovoljstvo prisotno trenutno v 11 bolnišnicah, dobro razvito glede števila prostovoljcev in obsega prostovoljskih del pa je le v treh. Pred leti je pod okriljem Ministrstva za zdravje deloval strateški svet za uvajanje prostovoljstva v bolnišnice, ki je odigral pomembno vlogo kot motivator za vodstva bolnišnic in nosilec strokovne podpore za sodelavce, ki so začeli v bolnišnicah delati kot koordinatorji prostovoljstva. V zadnjih letih se je ministrstvo povsem umaknilo iz te vloge, posledica pa je zastoj v razvoju prostovoljstva v slovenskih bolnišnicah. Pri pripravi predlogov v strategiji razvoja NVO in prostovoljstva smo ugotovili, da je potrebno pristojno ministrstvo ponovno pridobiti k aktivnemu sodelovanju in skupaj z njim informirati vodstva bolnišnic o vseh vsebinskih in formalnih zadevah pri vzpostavljanju prostovoljstva ter jih spodbuditi k temu na podlagi dobrih izkušenj iz Slovenije in tujine.
»Bolnišnica, ki v prostovoljstvu prepozna priložnost za bolj oseben stik s pacienti in zagotavljanje njihovega boljšega počutja, mora najprej oblikovati vsebinsko podlago: kaj, kje, kdaj, kako bodo delali prostovoljci, kakšna znanja in lastnosti naj imajo, kako jih je treba usposobiti, opremiti, kdo bo koordiniral njihovo delo, jim nudil mentorsko podporo itd. Vsebinski zasnovi sledi oblikovanje prostovoljskega programa oziroma pravilnika, ki povzame poleg vsebinskih tudi formalne zadeve na podlagi Zakona o prostovoljstvu. Pomembno je, da je uvajanje prostovoljstva načrtno, da ga podpira vodstvo, da ga zaposleni sprejemajo kot pozitivno dopolnitev in da ima koordinator dovolj časa za prostovoljce, pa tudi ustrezne prostorske pogoje,« Alja povzame osnovne pogoje za vzpostavljanje prostovoljstva v bolnišnici.
Zahtevno delo v bolnišnicah
Prostovoljci, ki delajo v bolnišnici, opravljajo še posebej zahtevno delo, saj se srečujejo samo z osebami v stiski, pa najsi gre za paciente ali za njihove svojce. »Po naših izkušnjah je kljub temu veliko ljudi zainteresiranih za prostovoljstvo v bolnišnici, saj lahko pri tem delu resnično nekomu polepšajo dan, ga razvedrijo, mu ponudijo razumevanje in podporo. Upam si trditi, da je trenutno zanimanja za prostovoljstvo v bolnišnicah več med potencialnimi prostovoljci, kot je pripravljenosti bolnišnic, da jih sprejmejo.«
Vsi, ki si želijo delati kot prostovoljci v bolnišnici, najprej opravijo uvodno usposabljanje za prostovoljce. Bolnišnice jih nato seznanijo z neposrednim delom in nalogami, prostori, opremo, varnostnimi navodili, s pravili, hišnim redom, varstvom osebnih podatkov pacientov itd. Seznanijo se s koordinatorjem prostovoljstva v bolnišnici in z mentorji oziroma kontaktnimi osebami na oddelkih, kjer bodo opravljali svoje delo. Načeloma lahko kot prostovoljec v bolnišnici dela vsak, ki izpolnjuje osnovne pogoje, predstavljene v Zakonu o prostovoljstvu, in spoštuje dogovor o prostovoljskem delu, ki ga podpiše z bolnišnico, vendar so glede na specifiko posamezne bolnišnice mogoče dodatne zahteve.
Nevenka Alja Gladek je pri delu najbolj zadovoljna takrat, ko pomaga ljudem s prostovoljstvom izboljšati ali pa celo osmisliti življenje. Vesela je, ko pripomore k začetku dialoga dveh ministrstev o določeni prostovoljski temi. Prav posebej pa jo osreči, »ko je treba otroke priganjati, da gredo domov s prostovoljske akcije, kjer so samostojno naredili več, kot smo jim odrasli upali naložiti.«
