Mateja Slapnik je socialna delavka, ki se je ekipi programa Prostovoljstvo Slovenske filantropije pridružila lanskega maja. V ekipi skrbi za delo Prostovoljskega servisa na območju Mestne občine Ljubljana in koordinacijo dela Prostovoljskega servisa v drugih poslovnih enotah Slovenske filantropije, Hišah Sadeži družbe.
Zametki Prostovoljskega servisa so nastali ob vzpostavitvi programa Prostovoljstvo, ko so se na Slovensko filantropijo obračali iskalci pomoči, Matejini predhodniki pa smo prosilce usmerjali v zanje primerne organizacije, ki so odgovorile na njihovo stisko. V zadnjih letih smo na Slovenski filantropiji opazili, da se je na nas obračalo čedalje več ljudi s specifičnimi potrebami, za katere še ni bilo vzpostavljenih primernih programov (npr. nekdo, ki je prišel iz bolnišnice domov in je v času rehabilitacije potreboval pomoč na domu ali starejša oseba, ki zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja ni mogla odpeljati psa na sprehod …).
»Ker se ves čas na Slovenski filantropiji trudimo odzvati na potrebe ljudi, smo oblikovali program Prostovoljskega servisa, ki je na takšne potrebe odgovoril. To je program, ki je namenjen posameznikom in družinam, ki so se znašli v stiski in bi za kakovostno življenje potrebovali pomoč, a si je zaradi finančne stiske ne morejo zagotoviti oziroma takšna pomoč na trgu ne obstaja. Pomagamo jim tako, da jih povežemo z že obstoječimi socialnovarstvenimi programi ali pa jim ponudimo prostovoljsko pomoč. Rezultati pomoči so konkretni. Na primer gospa, ki je po operaciji kolena v času rehabilitacije ostala brez pomoči na domu, se je ob pomoči prostovoljk, ki sta jo spremljali pri hoji ponovno postavila na noge …«, opiše posebnosti svojega dela Mateja.
Matejino delo pa je vse prej kot lahko. Pri njem večkrat trči v ovire. »Pomanjkanje osebnih asistentov za invalide, pomoč pri duševnih stiskah, kompleksne družinske situacije so primeri, ki jih težko rešujemo s prostovoljci, javne storitve, ki naj bi jih zagotavljale pa so povezane z dolgimi čakalnimi vrstami, jih je premalo ali posamezniki zaradi birokratskih ovir izpadejo iz njih. V takšnih trenutkih se počutim pri delu nemočno, a hkrati me zahvale ljudi, tistih, ki jim je pomoč zmanjšala ali rešila stisko navdajo z novim zagonom za naprej.«
Kako in komu pomagajo prostovoljci Prostovoljskega servisa?
Na Prostovoljski servis se obračajo tako iskalci pomoči, kot ljudje, ki bi radi pomagali. Z novimi uporabniki se Mateja vedno tudi osebno sreča, v primeru da gre za gibalno ovirane osebe ali starejše osebe, Mateja opravi obisk na domu. »Ta stik je pri vzpostavitvi našega sodelovanja zelo pomemben, saj tako skupaj sestavimo sliko potreb, ki jih imajo, in tako naredimo mini načrt, kje bomo pomoči še aktivirali z namenom kakovostnejšega življenja posameznikov v stiski. Kontaktiram organizacije, ki lahko ponudijo psihosocialno, finančno, strokovno pomoč, če jo potrebujejo«. Prav tako se na Matejo obračajo zaposleni v bolnišnicah, centrih za socialno delo in drugih inštitucijah, ko se srečajo z osebami, za katere menijo, da bi nujno potrebovale tudi prostovoljsko pomoč.
Marsikdo je presenečen ob informaciji, da je prostovoljska pomoč za uporabnike programa brezplačna. Naši uporabniki so predvsem posamezniki oz. družine, ki si pomoči na trgu finančno ne morejo privoščiti, ni pa to edini pogoj. Pogosto se zgodi, da se ljudje na nas obrnejo za pomoč prostovoljcev, za resnično reševanje nastale situacije pa potrebujejo tudi strokovno pomoč, ki jo nudim jaz ali jih povežem s primernimi strokovnjaki.
Včasih se na nas obrnejo tudi posamezniki in družine, katerih stiska ni povezana s finančnim pomanjkanjem, a si pomoči ne morejo najti med obstoječimi programi in službami. Gre za primere druženja tako z mladimi, ki so po nesrečah pristali na invalidskem vozičku in izgubili prijatelje, kot za družabništvo starejšim, ki živijo sami.
Kako postati prostovoljec Prostovoljskega servisa?
Največkrat potrebo po prostovoljcih objavimo na Posredovalnici prostovoljskih del na www.prostovoljstvo.org, kjer na kratko opišemo vsebino prostovoljskega dela. Vsi prostovoljci, ki opravljajo prostovoljsko delo na Slovenski filantropiji pa morajo opraviti pred pričetkom dela uvodno usposabljanje za prostovoljce v obsegu 16 ur. Usposabljanje je zelo pomembno, saj prostovoljce dobro pripravi na samostojno delo na terenu, omogoča manj stisk, dilem prostovoljcev pri opravljanju prostovoljskega dela in kvalitetno nudenje prostovoljske pomoči. Usposabljanje je za udeležence zelo izkustveno in poteka v majhnih skupinah. Poglobimo se v vzpostavljanje dobrega odnosa med prostovoljcem in uporabnikom, komunikacijo, etična načela pri prostovoljskem delu, odnos, ki ga imamo do stigmatiziranih v družbi, raziščemo, kaj nas motivira za opravljanje prostovoljskega dela … Predhodno usposabljanje je namenjeno tudi obojestranskemu spoznavanju in Mateja, kot ena izmed izvajalk uvodnih usposabljanj, ima priložnost bodoče prostovoljce dobro spoznati, kar ji omogoča lažje koordiniranje oz. iskanje njim primernega dela.
Prihodnost Prostovoljskega servisa
V prihodnosti si Mateja želi, da bi program Prostovoljskega servisa razširili, saj se kaže veliko potreb po tovrstni pomoči. Želi še okrepili naše povezave z drugimi organizacijami oz. službami, ki so v stiku z ljudmi v stiski (patronažna služba, centri za socialno delo, šole, vrtci in druge). Za kakovostno koordinacijo, vključevanje in mentorstvo prostovoljcev ter strokovno podporo posameznikom in družinam v stiski, ki poteka vzporedno s prostovoljsko pomočjo, potrebujemo dodatnega strokovnega sodelavca.
»Pri delu, ki ga opravljam me najbolj navduši to, da lahko z majhnimi koraki naredimo spremembe v življenju ljudi, ki so v stiskah. Odnos oziroma most, ki se zgradi med prostovoljcem in uporabnikom, je neprecenljiv. Je odnos, kjer prostovoljec z ljubečo, sočutno besedo, nasmehom ali dotikom pristopi do uporabnika in mu da s tem vedeti, da v stiski človek ne ostane sam. Navdušuje me to, da pomoč, ki jo organiziram in jo ponudimo skupaj s prostovoljci, deluje in ljudem v stiski izboljšuje kvaliteto življenja, kar pa je tudi cilj našega programa. Največja zahvala za to gre seveda prostovoljcem, ki so srčni ljudje in s svojo energijo in časom prinašajo sonce v življenja ljudi, ko ti to najbolj potrebujejo,« z žarom v očeh zaključi pogovor Mateja Slapnik. (Na sliki zgoraj poleg Nine Lukashevich informira obiskovalce stojnice.)