Po podatkih iz Skupnega poročila o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji je v Sloveniji 307.262 prostovoljcev opravilo 10.729.514 ur prostovoljskega dela. Te podatke moramo brati z zavedanjem, da je podatke prispevalo le 1378 organizacij, vemo pa da je prostovoljskega dela v skupnosti veliko več.
»Prostovoljsko delo sodobnega časa presega karitativno dejavnost – neposredno človekoljubno pomoč ljudem v stiski. Ima tudi ekonomske razsežnosti pomembne za dobrobit skupnosti in ogroženih ali ranljivih skupin. Njegova velika vrednost v sedanjem času pa je v tem, da predstavlja možnosti za udejanjanje solidarnosti, povezav posameznika s skupnostjo, angažiranja posameznika za dobrobit skupnosti in njenih članov, pa tudi v tem, da povečuje občutek varnosti v sodobnem svetu socialne negotovosti. Predstavlja socialni kapital katerega v sodobnem svetu vse bolj izpodriva finančni kapital s svojimi zakonitostmi, ki ogrožajo velik del članov skupnosti tudi v bogatih državah našega planeta. Prostovoljstvo zadobiva značaj socialnega gibanja, ki omogoča ljudem, da zunaj političnih strank izrazijo svoje nestrinjanje z neenakostjo, prikrajšanostjo in izločevanjem in ohranjajo vrednoto in prakso človečnosti v svetu, v katerem je ta ogrožena zaradi tehnološkega razvoja in pravil delovanja neo-liberalne socialne ureditve.« (Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije)
Letošnji Mednarodni dan prostovoljstva bomo v Narodni galeriji od 9. do 16. ure obeležili z 11. Slovenskim kongresom prostovoljstva, katerega častno pokroviteljstvo je sprejel predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, na katerem bomo pozornost namenili mentorski podpori prostovoljcem. V Sloveniji namreč kljub zelo razširjenemu, celo množičnemu prostovoljskemu angažiranju in pomembnemu prispevku prostovoljcev k družbeni blaginji, prostovoljske organizacije še vedno ne morejo zagotoviti kakovostnega mentorstva prostovoljcem povsod, kjer je to potrebno. Mnogi posamezniki želijo kot prostovoljci pomagati v bolnišnicah na način, da se družijo z bolniki. Za vključitev teh ljudi v bolnišnico je potrebna oseba, ki jih uvede, jim razloži njihove pristojnosti in omejitve, saj s svojim prostovoljskim udejstvovanjem ne smejo posegati v delo zdravstvenega osebja. V kolikor bolnišnica zagotovi takšno osebo lahko veliko doprinese k počutju bolnikov in splošni klimi. V kolikor želimo, da prostovoljci čim bolje pomagajo ter da se stiske, ki jih prostovoljci rešujejo tudi s povezovanjem s strokovnimi inštitucijami, pri svojem delu potrebujejo podporo. Za doseganje kakovosti prostovoljskega dela je pomembno zagotavljanje ustreznih pogojev, med katere sodi tudi strokovna podpora prostovoljcem. Za vzgojo otrok za solidarnost, za motiviranje mladih za prostovoljske aktivnosti, za socialno aktivacijo dolgotrajno brezposelnih, za povezovanje skupnosti, za nudenje prostovoljske pomoči najrazličnejšim ranljivim skupinam in za to, da dobi prostovoljsko priložnost vsak, ki to želi, so potrebni dobro usposobljeni mentorji, ki svoje delo opravljajo profesionalno. Priložnosti za razvoj na tem področju je veliko, kar se je jasno izpostavilo tudi v procesu oblikovanja strategije razvoja prostovoljstva.
»Morda pomoč prostovoljcev res ni popolnoma odpravila stiske, v kateri sem se znašel, vsekakor pa mi je dala zavedanje, da v težkih trenutkih nisem sam in moč, da se lažje spoprimem s situacijo.« (prejemnik prostovoljske pomoči)
Slovenska filantropija
