Natečaj Naj mentor in Naj mentorica prostovoljcev je bil v letu 2018 razpisan prvič. Prostovoljske organizacije so prijavile 16 nominirancev, ki so imeli tudi jasno in argumentirano podporo prostovoljcev.
Med vsemi izjemno uspešnimi mentorji, ki so jih predlagale organizacije, je komisija izbrala pet posameznikov, ki s svojim angažiranim delom s prostovoljci v največji meri prinašajo pozitivne spremembe v našo družbo.
Fotografije s podelitve.
Za kakovostno vodenje prostovoljcev v Društvu Šola zdravja prejme naziv Naj mentorica prostovoljcev Zdenka Katkič.
Zdenka Katkič je mentorica prostovoljcev v Društvu Šola zdravja že od ustanovitve, to je deset let. Ima odlične organizacijske sposobnosti, zelo dobro pozna področje dela, zna motivirati prostovoljce in si zanje vzame čas. Iz posameznika zna izvleči najboljše. Njen cilj je pripeljati jutranjo vadbo v vsak kraj v Sloveniji in krepiti zdravje ter zavedanje, da je tretje življenjsko obdobje kreativno in lepo. V okviru Društva Šola zdravja je v letu 2017 611 prostovoljcev po vsej Sloveniji opravilo 59.760 prostovoljskih ur.
Za angažirano podporo prostovoljcem v projektu Mednarodni filmski festival Kino Otok prejme naziv Naj mentorica prostovoljcev Natalija Gajić.
Natalijo Gajić odlikuje izjemna zrelost in odgovornost v kombinaciji z nalezljivo sproščenostjo in smislom za humor. Obenem je navdihujoče ustvarjalna oseba, ki kritično opazuje svet okoli sebe in ga spreminja na bolje. Je eden najmočnejših členov v več kot 100-članski ekipi festivala Kino Otok, ki se pri svojem delu neprenehoma trudi biti boljša. V letu 2017 je bila odgovorna za 68 prostovoljcev, ki so opravili 3488 ur dela na različnih področjih, skupaj pa so pripomogli k uspešni izvedbi mednarodnega filmskega festivala Kino Otok – Isola Cinema. (Zaradi zadržanosti prejemnice naziva je priznanje prejela prostovoljka, članica ekipe Kino Otok).
Za kakovostno vodenje prostovoljcev v Združenju DrogArt prejme naziv Naj mentor prostovoljcev Marko Verdenik.
Marko Verdenik mentorstvo prostovoljcem opravlja profesionalno in predano ter nikoli ne pozabi, da je pristen oseben stik ključnega pomena. Skrbi za povezovanje ekipe in sprotno reševanje konfliktov. Ima izreden čut za posameznika. Mentorstvo je zanj več kot delovna naloga – je poslanstvo. V letu 2017 je bil odgovoren za 75 prostovoljcev, ki so opravili 1617 ur dela. Prostovoljci, srednješolci in študentje, so vključeni v terensko delo v programih Združenja DrogArt. Informirajo sovrstnike o manj tvegani zabavi obvladajo tudi laično prvo pomoč, s čimer ne pripomorejo le k varnemu druženju mladih na zabavah, ampak tudi rešujejo življenja.
Za angažirano podporo prostovoljcem v projektu Vakcinet prejme naziv Naj mentor prostovoljcev na predlog Društva študentov medicine Maribor asist. Zoran Simonović.
Zorana Simonovića, zdravnika iz mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, odlikuje njegova pripravljenost pomagati študentom Medicinske fakultete v Mariboru, ki so kot prostovoljci nosilci projekta Vakcinet. Projekt je namenjen ozaveščanju širše javnosti o pomenu cepljenja ter odpravljanju predsodkov na tem področju. Prostovoljci izvajajo delavnice, predavanja in širijo verodostojne informacije o cepljenju. Mentorja odlikujejo dostopnost, motiviranost ter zagnanost za projekt. Prostovoljcem izkazuje podporo na strokovnem nivoju, pa tudi na moralnem in osebnem, in jih opogumlja, ko so zaradi stresnih izkušenj s terena v stiski. V projektu je v letu 2017 sodelovalo 30 študentov, ki so opravili 400 prostovoljskih ur. (Zaradi službene odsotnosti prejemnika naziva je priznanje prevzela prostovoljka, članica Društva študentov medicine Maribor.)
Posebno priznanje za življenjsko delo na področju mentorstva prostovoljcem prejme na predlog Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana Marta Vodeb Bonač.
Marta Vodeb Bonač že 40 let svoje profesionalno delo opravlja predano in strokovno. S človeško toplino in občutljivostjo razvija, širi in bogati prostovoljsko delo na področju pomoči otrokom in njihovim družinam. Še posebej si prizadeva za ranljive družine, ki se zaradi težkih družinskih okoliščin znajdejo v hudi stiski in jim obstoječi sistem ne nudi prave opore in možnosti pomoči. Zanje vedno znova oblikuje izvirne načrte pomoči in išče vire, kjer so prostovoljke in prostovoljci pogosto njeni stalni sodelavci. V vseh 40 letih je nastalo ogromno uspešnih zgodb, za katere so ji otroci, starši, prostovoljke in prostovoljci zares hvaležni. Od leta 1978 do danes je mentorirala preko 1800 prostovoljcev, ki so opravili okoli 90.000 prostovoljskih ur.
Prostovoljka Maja Zelič je zapisala »S srečanj z Marto sem vedno odhajala polna energije in entuziarma, saj je izžarevala veselje in srčnost, ki jo čuti tako do otrok kot tudi do nas študentov prostovoljcev. Na njenem obrazu je bil vedno nasmeh, vedno je našla dobro in spodbudno besedo. V njenih izjavah in dejanjih se je dalo prepoznati, da si za prav vse otroke želi le najboljše in vedno je iskala vire, kako bi k temu lahko kar največ prispevala.«
