»Za Slovensko Filantropijo sem izvedela od soseda, ki je bil kot uporabnik vključen v njihove programe. Z mano je delil svojo izkušnjo prostovoljstva, ki me je močno ganila in tako sem se odločila, da tudi sama ponudim svoj čas in znanje nekomu, ki bi mu lahko prišlo prav.
Na Slovenski filantropiji sem dobila svojo mentorico in šla na uvodno usposabljanje, ki je bilo zelo poučno in kot sem ugotovila kasneje, tudi potrebno. Začela sem se dobivati z osnovnošolko, ki je potrebovala učno pomoč. Najprej nisem vedela, kako naj bi vse skupaj potekalo in s kakšnim tempom, ampak ko sem spoznala njo in njeno družino je vse nekako steklo. Skrbi so bile odveč. Kadar sem prišla k njej sva sprva malo predebatirali, kako je bilo v šoli in kaj se je novega zgodilo od najinega zadnjega srečanja, nato pa začeli predelovati snov, ki ji je delala težave. Druženje sva običajno zaključili s klepetom.
Učno pomoč sem ji nudila celo šolsko leto, luštno sva se imeli in vedno sem se veselila najinih srečanj. Nisem samo jaz učila nje, tudi ona je meni veliko dala. Pogosto slišim prostovoljce govoriti o tem, koliko jih je izkušnja prostovoljstva naučila in koliko jim je dala. Šele sedaj, ko imam sama izkušnjo prostovoljstva, zares razumem, o čem govorijo. Moja izkušnja s prostovoljstvom je v celoti izredno pozitivna. Vsi ljudje, ki sem jih do sedaj spoznala skozi mojo izkušnjo prostovoljstva so polni energije, dobre volje in odločeni, da nekaj spremenijo na bolje. In ta energija človeka potegne.« (Laura, prostovoljka, 28 let)
