Tokrat smo se pogovarjali z mag. Darkom Krajncem, ki je že od leta 2012 vodja Poslovne enote Slovenske filantropije v Murski Soboti, Hiše Sadeži družbe Murska Sobota. Hiša Sadeži družbe Murska Sobota je bila ustanovljena na pobudo Slovenske filantropije s podporo DU Murska Sobota, Pokrajinske zveze društev upokojencev Pomurja in OŠ Murska Sobota I. Mestna občina Murska Sobota je pobudo sprejela z navdušenjem in programe hiše še vedno podpira.
»Leta 2006 smo začeli z izvajanjem projekta Sadeži družbe, v katerem smo povezovali šole in starejše, društva upokojencev in domove za starejše. 29. septembra 2009 pa smo s podporo Norveškega finančnega mehanizma vzpostavili prvi medgeneracijski center v Sloveniji, Hišo Sadeži družbe Murska Sobota,« o začetkih pripoveduje Darko, ki je s svojimi predhodniki spletel dobro sodelovanje v korist hiše. »Pohvaliti moram zaposlene in prostovoljce, ki so Hišo vzpostavljali in (ob)držali pri življenju ter v dobri kondiciji še pred mojim prihodom. V nekem obdobju v letu 2010 smo ostali celo brez zaposlenega in prostovoljci so z dežurstvom in izvajanjem dejavnosti poskrbeli, da je program nemoteno potekal.«
Hiša Sadeži družbe Murska Sobota se je do leta 2017 sofinancirala preko socialnovarstvenih razpisov, vedno v kombinaciji s sofinanciranjem lokalnih občin, v največji meri pa Mestne občine Murska Sobota, brez katere projekta ne bi bilo. »Z letom 2017, po uspešni prijavi na razpis za sofinanciranje projektov Večgeneracijskih centrov (VGC) s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, smo pričeli z izvajanjem projekta VGC Pomurja, ki je naše delovanje razširil tudi na druge lokacije. Skupaj s partnerji Mladinskim svetom Ljutomer, Društvom Mozaik in Zavodom Vitica smo prisotni v Prlekiji, na Goričkem in v Gornji Radgoni z okolico.«
Projekt Večgeneracijskih skupnostnih centrov je namenjen socialnemu vključevanju in zmanjševanju tveganja revščine in sovpada s temeljno idejo delovanja Hiš Sadeži družbe Slovenske filantropije, ki jih imamo v Sloveniji že na šestih lokacijah. Delo je po eni strani lažje zaradi stabilnosti dolgoročnega financiranja in nekaterih možnosti opremljanja ter storitev, ki si jih brez sredstev projekta VGC ne bi mogli privoščiti, a hkrati težje zaradi zapletene in preobširne administracije projekta, katerega zahteve včasih dušijo njihovo delo z uporabniki in prostovoljci.
Kljub temu so danes uporabnikom na voljo vsak delovnik od 8.00 do 20.00 (v zimskem času do 19.00), včasih pa tudi kako uro dlje in kak dan med vikendom. Brez pomoči prostovoljcev in s takim nivojem financiranja projekta v tako široki obliki ne bi mogli izvajati. Dejavnosti Hiše so za uporabnike še vedno brezplačne. »V bazi imamo preko 300 prostovoljcev, ki so bili v zadnjih šestih letih, odkar vodimo elektronske baze, aktivni pri izvajanju naših dejavnosti. Sicer pa je letno v Hiši Sadeži družbe Murska Sobota aktivnih med 110 do 130 prostovoljcev, ki skupaj opravijo okoli 5.000 ur prostovoljskega dela. Zadnje čase se pozna, da je kar nekaj prostovoljcev dobilo službe in so malo manj z nami, a smo veseli zanje, nekaterim pa smo tudi pomagali s priporočilom.«
In kako Darku in sodelavcem uspe privabiti ljudi v hišo? »Privabimo jih s prijaznostjo, domačnostjo, toplo besedo, z veliko osebnega angažmaja, na vse možne načine in po vseh možnih kanalih. Najbolj uspešen je osebni pristop, pa povabilo preko prijateljev, znancev, ljudi, ki so že kdaj bili v Hiši. Izredno pomembno vlogo imajo pomurski lokalni mediji, saj brez njihovega poročanja o naših pestrih dejavnostih in vabilih na naše dogodke ne bi uspeli priti do široke množice ljudi. Ljudem prisluhnemo in jim skušamo ponuditi dejavnosti, ki jih zanimajo. Med našimi obiskovalci se vedno najdejo taki, ki imajo kakšno posebno znanje ali izkušnjo, ki so jo pripravljeni deliti z drugimi, nekatere moramo seveda za to motivirati zaposleni v Hiši, pomagajo pa nam tudi naši zvesti prostovoljci. Za motivacijo prostovoljcev bi rabili še kak dodaten impulz. Čeprav se razdajajo in vsa dela opravljajo, ne da bi pričakovali plačilo, pa so vseeno veseli kake drobne pozornosti, kakega piknika ali izleta, a takih druženj za team building projekt VGC žal ne predvideva, zato iščemo možnosti drugje, po navadi s pomočjo občin.«
Dejavnosti v Hiši je zato veliko in so dobro obiskane. Včasih se zgodi, da na kako delavnico prideta zgolj dva ali trije, a delavnico izvedejo tudi za enega, če ima voljo sodelovati. Običajno izvajalci ne odpovedo, razen kadar se je potrebno prijaviti v naprej in prijav ne zberejo dovolj. »Kdaj pa kdaj se mi zazdi, da obisk upada, a se po analizi števila obiskov vedno znova čudim, da še kar rastemo,« pravi Darko. »Presegli smo namreč že 8.000 obiskov letno, preko 2.000 različnih obiskovalcev in nad 1.400 izvedenih dejavnosti.«
Uporabniki hiše so zelo raznoliki. Darko vidi bogastvo Hiše oziroma prednost Hiše predvsem v tem, da to ni geto za ljudi s težavami, ampak vključuje vse. S tem ne prihaja do stigme, sramu, kot v primeru obiskovanja kakšne uradne institucije. Prihajajo otroci, odrasli, mladi, stari, šolarji, študenti, zaposleni, brezposelni, upokojenci, ljudje s težavami ali brez. Poleg različnih vsebin so pomembne dejavnosti socialno svetovanje in informiranje, pa tudi organiziranje pomoči za posameznika, družino. Imajo veliko stalnih uporabnikov, se pa ves čas pridružujejo novi. Nekateri so postali že prava razširjena družina.
Hiša Sadeži družbe Murska Sobota je v desetih letih delovanja postala prepoznavna v lokalnem okolju. Dober glas najbolje ponesejo naokoli ljudje, ki so Hišo obiskali, prostovoljci, zaposleni, bivši zaposleni in seveda lokalni mediji, ki jih ljudje kar dobro spremljajo. Slovenska filantropija je na začetku vodila zanimivo promocijsko kampanjo s celostno grafično podobo sadežev s slogani, ki so na plakatih in v zloženkah krasili Hiše (in še danes je tako). Zasnovali so jo skupaj z Marketinško agencijo Imago. V projektu VGC Pomurja je nekaj sredstev na voljo tudi za promocijo, lani so izdelali zloženke VGC Pomurja, v katerih so obdržali podobo sadežev in v katerih se skupaj s partnerji in sofinancerji, podporniki projekta predstavljajo javnosti. Največ promocije poteka preko spletnih kanalov, imajo tudi bazo z več kakor 2.000 e-naslovi, mesečne programe pa tiskajo in razdeljujejo kar sami.
V Hiši Sadeži družbe Murska Sobota, pa tudi na ravni celotnega projekta VGC Pomurja v Prekmurje prenašajo tudi druge projekte Slovenske filantropije. Nekatere zgolj preslikajo, druge pa prilagodijo, da so čim bolj zanimivi za lokalno okolje. Širijo duh sodelovanja Slovenske filantropije in se povezujejo z drugimi organizacijami, jih vabijo k sodelovanju; odziv je dober. Prostovoljstvo in prostovoljski servis sta nepogrešljivi del hišnega programa že od vzpostavitve, pa tudi drugi programi postajajo stalnica. »Festival migrantskega filma izvajamo tako v Hiši kot tudi na grajskem dvorišču v sodelovanju z MIKK in letos tudi že v Lendavi in Ljutomeru. Viške hrane, tudi kruh in pekovske izdelke, ponujamo v sodelovanju z Lions klubom Murska Sobota in EHO Podpornico. Zelo dobro se je prijel Dan za spremembe, pri katerem vsako leto sodeluje veliko organizacij. Programi, projekti so dobro sprejeti. Pri vsakem od njih dobimo kakega novega uporabnika, obiskovalca, saj so njihove vsebine specifične. Hiša Sadeži družbe Murska Sobota je za veliko ljudi v lokalnem okolju postala nepogrešljiv projekt.«
Skozi evalvacijo projekta ugotavljajo, da je za skoraj dve tretjini uporabnikov to edina oblika (organiziranega) socialnega vključevanja v družbo. Ker se zavedajo, da mora projekt obstajati dolgoročno, se trudijo obdržati vse vsebine, tudi tiste z malo uporabniki. Po Darkovem mnenju bi morali projekt nadgraditi z eno dodatno stalno zaposlitvijo strokovnega ali laičnega sodelavca, saj je stalno menjavanje zaposlenih preko javnih del preveč stresno in pomeni pomanjkanje kontinuitete tako pri delu v Hiši kot pri stikih z uporabniki, prostovoljci. Kot društvo nimajo zadostnih in tudi ne stalnih virov financiranja, zato so tudi strokovni delavci vedno znova na prepihu razpisov, projektov, ki pa so žal velikokrat administrativno prezahtevni.
Kljub temu Darko pravi: »v službo rad pridem, ker je delovno okolje prijetno, predvsem pa zaradi ljudi dobre volje, ki prihajajo k nam in zaradi dobre klime, ki jo ustvarjajo. Tudi zato, ker rad pomagam ljudem in sem vesel vsakokrat, ko uspemo skupaj rešiti kakšen droben problemček ali velik problem. Deliti si znamo tudi veselje in dobre trenutke. Čeprav ni vedno lahko in pridejo težki trenutki, ki so tako ali tako stalnica v vsaki službi, se zjutraj rad pojavim v Hiši na Ulici Štefana Kovača 20 v Murski Soboti.«