Predstava 6, fotograf Matej Povše
Prejšnji teden smo si na dogodku, s katerim smo obeležili 25-letnico delovanja Slovenske filantropije, ogledali predstavo 6 v Slovenskem mladinskem gledališču. Predstava v režiji Žige Divjaka, nastala v koprodukciji SMG in Zavoda Maska, je lanskoletna prejemnica Velike Borštnikove nagrade za najboljšo uprizoritev.
Predsednice Slovenske filantropije, Anice Mikuš Kos, se je predstava zelo dotaknila, zato je ustvarjalcem namenila sledeč zapis, ki ga objavljamo tudi za vas:
Spoštovani in dragi vsi, ki ste ustvarili predstavo »6«,
Bila sem med gledalci vaše predstave v torek, 15. februarja. Ob gledanju in poslušanju sem bila razdvojena. Prvi vzgib je bil, da vam ob koncu predstave rečem »moj globok poklon, spoštovanje in hvala, da ste naredili to predstavo in z njo ohranili podobo nelepega resničnega dogodka ter pokazali, kako se brezumno sovraštvo lahko razraste in kako lahko ohromi tudi človečne in dobronamerne ljudi«. Druga misel pa je bila: »Moj bog, kaj mi je še tega treba bilo, saj je že stvarnost dovolj kruta in žalostna. V teh časih res ne potrebujem še verne odslikave stvarnosti v umetniškem delu.« In sem se namenila, tako kot ravnateljica v igri, da bom doma našla kako sentimentalno nadaljevanko na televiziji in ob njej zaspala.
Predstava se me je globoko dotaknila, sprožila krč, ki je segal od požiralnika do želodca in se ni sprostil do konca predstave. Morda tudi zato, ker so mi vojne, begunstvo in druge ksenofobije, ki so imele tragičen izid za človeštvo, izkustveno blizu. Da pojasnim: imam 84 let in že 25 let delam za otroke na vojnih področjih in za otroke begunce. Takšne telesne reakcije na predstavo nisem doživela samo jaz.
Še nekaj o strahu. Razlaga, da nečlovečno vedenje in čustva izhajajo iz strahu, nikakor ni zadostna – je površna in ni opravičilo. V vaši predstavi je bilo razvidno, da je vsaj enega izmed likov strah. Tudi mene je strah sedanje stvarnosti. Mnoge nas je strah, pa vseeno ohranjamo svojo človečnost in dostojanstvo. Zelo verjetno je, da jih v ekstremnih okoliščinah ne bi več ohranjali. Toda prihod 6 sirijskih sirot v zdravorazumskem pojmovanju normalnosti vsekakor ne pomeni ekstremnih okoliščin. Za to, kar se je zgodilo v občini Kranj, je potrebno strahu dodati še velik ščepec sovražnosti. Ta ščepec ima značaj homeopatskih zdravil – kapljica ali dve učinkovine zaradi razpršitve dosega neverjetne učinke. Žal je v Slovenji veliko zelo spretnih varilcev družbenih napitkov, v katerih sta pomešana strah in sovražnost.
Vse pa le ni tako hudo, o čemer priča odziv gledalcev na vašo predstavo.
Želim vam vse dobro, in da bi se tudi v prihodnje zavzemali za dobro s tem, da se odzivate na slabo.
