Diskriminacijo v prvi vrsti še vedno zaznamujejo rasa, etnična pripadnost, narodnost, jezik, kultura, … Največ sovraštva se še vedno opaža do tujcev, migrantov, pa tudi Romov, LGBTIQ+ oseb in invalidov. A projekt ZaVse/4ALL, ki smo ga danes na vrtu Slovenske filantropije predstavili Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v RS (ZIZRS), Slovenska filantropija in Zavod VOZIM, verjame v vizijo družbe brez diskriminacije. Z video zgodbami in več kot 50 delavnicami po vsej Sloveniji, ki so že v teku, bomo pomembno prispevali k zmanjševanju tega problema pri nas. Z današnjo novinarsko konferenco in predstavitvijo pozitivnih zgodb v družbo vključenih predstavnikov ranljivih skupin jim podajamo krila, da nas bodo naučili, da se vse da.
Ena takšnih navdihujočih zgodb je zgodba Sunnyja Al Saleha, čigar korenine segajo v Sirijo, danes pa skozi glasbeno ustvarjanje prepletajo Slovenijo s širšo Evropo.
Uvodoma je Karl Destovnik, predsednik skupščine ZIZRS, predstavnik vodilnega partnerja projekta, o samem projektu povedal: »Projekt ZaVse/4ALL je namenjen zmanjševanju diskriminacije ranljivih skupin. Diskriminacija in neenake možnosti so najbolj izrazite predvsem pri ranljivih skupinah, kot so Romi, istospolno usmerjeni, begunci, socialno šibkejši in invalidi. V okviru celostne kampanje projekta ZaVse/4ALL organiziramo različne dogodke, izobraževanja in delavnice po celi Sloveniji ter pripravljamo videospote, s pomočjo katerih bomo, predvsem nevladne organizacije in javne institucije, ozaveščali o tem, kako preprečevati diskriminacijo, o veljavni zakonodaji in o pravicah na področju varstva pred diskriminacijo, dostopnosti do grajenega okolja in informacij ter spodbudami za zaposlovanje invalidov na odprtem trgu dela. Za skupino invalidov bomo pripravili in izdali tudi tri priročnike za izboljšanje ozaveščenosti o možnostih zaposlovanja invalidov, tudi v nevladnih organizacijah.«
Z diskriminacijo se vsakodnevno srečujemo tudi v Slovenski filantropiji, kjer se vsak dan tre tujcev, v vseh svojih enotah po Sloveniji pa pripravljamo programe za socialno šibke in medgeneracijska druženja.
»V Slovenski filantropiji se pri vsakodnevnem delu z uporabniki srečujemo z diskriminatornimi praksami, ki so jim predstavniki različnih ranljivih skupin izpostavljeni,« začenja izvršna direktorica Tereza Novak, in nadaljuje: »Velikokrat smo se tudi mi spraševali, kako ukrepati, kam napotiti človeka, ki je žrtev diskriminacije, kdo je pristojen za ukrepanje. Prav zato smo se skupaj s partnerskima organizacijama odločili za sodelovanje v projektu Za Vse/4ALL. Naši cilji so informiranje nevladnih in drugih organizacij za prepoznavanje različnih oblik diskriminacije, možnosti za opolnomočenje diskriminiranih, analiza lastnih praks NVO in drugih organizacij ter seznanjanje z institucijami, ki v primeru diskriminacije lahko pomagajo. Na delavnicah, ki jih izvajamo po Sloveniji, dajemo poseben poudarek skupinam prebivalcev, ki jih nevladne organizacije ocenjujemo kot posebej ranljive in podvržene diskriminaciji, migranti, starejši, LGBT osebe, Romi in socialno šibki. Prepričani smo, da je to pot do družbe brez diskriminacije, k čemur bi s projektom radi prispevali.«
Pozitivne zgodbe so ključno sporočilo kampanje, ki jo je danes predstavil David Razboršek iz Zavoda VOZIM. Povedal je: »Začeli smo s celostnim projektom “ZaVse/4ALL”, ki verjame v “DRUŽBO BREZ DISKRIMINACIJE”. To je njegova vizija. Danes smo priča navdihujočim zgodbam posameznikov iz ranljivih skupin, ki so se razvile v pozitivno smer. Presegle so diskriminacijo, so navdih nam vsem in velik plus za družbo. Te in še zgodbe naših kolegov so tipičen prikaz slogana: Vključenost za vse je prednost za vse! V takšne zgodbe verjamemo in takšno družbo si želimo. Ali so vse zgodbe ranljivih skupin pozitivne in navdihujoče? Seveda ne. Ni vse tako rožnato. Tukaj pa se začne pravo delo in odgovornost vseh ključnih v družbi. S celotno kampanjo odpiramo dialog, pomagamo iskati rešitve, da se bomo bolje poslušali, slišali in ustvarili vključeno družbo s prednostmi za vse.«
Ključni predstavniki ranljivih skupin, med njimi Amin Grayaa, prosilec za azil iz Tunizije, Bogdan Miklič, predsednik Zveze Romov Dolenjske ter Nino Batagelj, ki je svoje novo poslanstvo našel v paraplesu, so zbranim predstavili del svojega življenja in soočanja z diskriminacijo.
Bogdan Miklič je povedal: »Pred desetimi leti, še bolj pa ko sem bil otrok, sem se kot pripadnik Romske skupnosti zelo veliko soočal z diskriminacijo. Danes pa je situacija že precej drugačna, teh oblik diskriminacije je v slovenskem prostoru zaznati bistveno manj.«
Hkrati pa so se imeli zbrani možnost za kratek čas postaviti v kožo starostnika na izkustveni delavnici, kjer so spoznali, kaj s sabo prinese starost, ki je ena izmed delavnic, ki jih v okviru projekta že izvajajo po vsej Sloveniji in bodo v prihodnjih dneh izvajale še v Krškem (17.6.) in Postojni (21.6.) za sklop Dostopnost za vse = spoštovanje za vse s poudarkom na dostopnosti do grajenega okolja, informacij ter zaposlovanja invalidov ter v Ljubljani (18.6.) in Mariboru (19.6.) za sklop Vključenost za vse = prednost za vse z ranljivo skupino LGBTIQ+ osebami ter o zakonodaji, materialnih in procesnih pravicah.
Na koncu smo delili še video zgodbo, ki Rome iz Slovenije postavlja na sam evropski vrh, zgodbo romskih dobrot mariborske restavracije Romani Kafenava.
