Slovenska filantropija v okviru programa Mednarodno sodelovanje že od leta 2015 sodeluje z različnimi organizacijami v Maroku v projektih izobraževanja o človekovih pravicah. Laila Bourjila je vodja projektov pri organizaciji ARID v maroški regiji Rif, ki se ukvarja z razvojem te regije na različnih področjih. Najbolj jo zanima delo z otroki, ker jim je najlažje vcepiti vrednote za dobro državljanstvo in jih posledično vzgojiti v aktivne državljane – doseganje družbenih sprememb na ta način ji je blizu. Je aktivistka za človekove pravice in se trudi vpeljati prostovoljstvo v čim več organizacij, ki se s tem ukvarjajo. Pomembno se ji zdi tudi, da se o človekovih pravicah izobražujejo ljudje, zaposleni v različnih institucijah, in da le-ti znanje predajajo naprej.
Z vašo organizacijo (ARID) Slovenska filantropija sodeluje že več kot pet let, skupaj smo najprej izvedli dvoletni (2015-2016) in nato triletni (2017-2019) projekt. Kako je prišlo do povezave?
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je leta 2014 razpisalo projekt za mednarodno sodelovanje v Maroku, in ker Slovenska filantropija v naši državi ni imela nobenih kontaktov, so povprašali svoje partnerje, s katerimi so sodelovali v Gazi (Palestina). Ti so jim priporočili našo organizacijo ARID in potem nas je Vahida Huzejrović (vodja programa Mednarodno sodelovanje na Slovenski filantropiji) kontaktirala. Sledili so dolgi pogovori po Skype-u s pomočjo Google Translate-a in potrebovali smo nekaj časa, da smo vzpostavili obojestransko zaupanje. Smo pa po vsem tem postali prijatelji!
Oba projekta sta bila namenjena izobraževanju otrok in drugih ciljnih skupin o človekovih pravicah. Kako to poteka in kako so jih sprejeli?
Najprej se usposabljanj o tej tematiki udeležijo učitelji in predstavniki različnih institucij, učitelji pa potem o tem izobražujejo otroke v šolah. Bili smo navdušeni nad tem, da so v nekaterih šolah oz. provincah projekt zelo dobro sprejeli in naredili več, kot je bilo od njih zahtevano. Naredili so več delavnic, kot je bilo potrebno, ter organizirali dogodke in praznovanja vseh mednarodnih dni, ki so povezani s človekovimi pravicami.
Kakšno je bilo vaše sodelovanje s Slovensko filantropijo?
Najprej moram začeti s tem, da cenim resnost, odkritost ter integriteto ob sodelovanju z vami; še posebej seveda s koordinatorico projekta, Vahido. Pomembno je tudi to, da so projekti dejansko prinesli neposredno in konkretno delo z otroki. Všeč mi je, da niso bili neoprijemljivi, da ni vse skupaj viselo v zraku.
Kaj je v vašo regijo prineslo to sodelovanje? Je prišlo do kakšnih sprememb?
Učitelji so nam povedali, da je do velikih sprememb prišlo v šolah, da so tako otroci kot učitelji začeli govoriti o človekovih pravicah. Pravijo, da se je spremenil celoten diskurz, pa tudi vedenje otrok in njihovih staršev. Tako regionalna vodstva kot učitelji si želijo, da bi s projektom nadaljevali.
Ni dovolj, da o tej temi izobražujemo samo otroke. Treba je ozavestiti celoten sistem okoli njih – šole, starše, učitelje, vodstva – in spremeniti mentaliteto, kulturo razmišljanja o človekovih pravicah. Zato smo poskrbeli tudi za to, da smo v projekt vključili starše. Učitelji lahko namreč v šoli otrokom razložijo in vcepijo neke nove vrednote, a ko otroci pridejo domov, so lahko spet na istem.
Omenili ste, da bi s projekti radi nadaljevali, imate glede tega še kakšne nove cilje?
Najprej bi radi projekte razširili na nove šole in profesorje. Radi bi ga implementirali tudi v šole, kjer so vključeni migranti in otroci s posebnimi potrebami. Vpis migrantskih otrok v šole se je glede na prejšnja leta letos namreč zelo povečal, saj je veliko ljudi na poti v Evropo obtičalo v Maroku. Treba je usposobiti čim več učiteljev, da bodo znali delati z otroki, ki prihajajo iz drugačnih okoliščin. Trenutno je prisotne veliko diskriminacije do različnih manjšin, tako s strani otrok kot učiteljev, zato jih je treba ozavestiti o tem. Zato je izrednega pomena, da nadaljujemo!
Laila Bourjila se je pri nas mudila prejšnji teden skupaj z Aicho Msaidi iz regionalnega oddelka maroškega Ministrstva za izobraževanje. V petek sta projekta predstavili tudi na slovenskem Ministrstvu za zunanje zadeve (sofinancerju projektov), kar si lahko ogledate v prispevku na Dnevniku TV Slovenija 1.
