Ibrahim M. in Ibrahim K. sta osemnajstletnika iz Londona, ki obiskujeta isto šolo in sta velika prijatelja. Z njima smo se pogovarjali poleti, na mednarodni mladinski izmenjavi v organizaciji Slovenske filantropije, ki je letos nosila naslov ‘Odkrij SE(be)’.
Za izmenjavo, ki ponuja priložnost iti v Slovenijo za dvanajst dni in spoznavati druge mlade iz Evrope, sta izvedela prek e-pošte v šoli. Kaj je sledilo po tem?
Ibrahim K.: Srečala sva se z Julio, mladinsko voditeljico za skupino iz Velike Britanije, ki je bila na začetku kar ostra. Govorila nama je ‘tam ni nekega udobja, kaj šele wi-fi povezave’ – nalašč je govorila na način, da je zvenelo težko (smeh). Ampak – tu je resnično zabavno.
Ibrahim M.: Jaz zelo uživam. Še bi prišel, stoodstotno.
Kaj vaju je najbolj pritegnilo za to, da sta se izmenjave potem udeležila?
Ibrahim M.: Zdelo se mi je, da je to priložnost za novo izkušnjo, da grem nekam, kjer še nikoli nisem bil – zakaj torej ne bi poskusil?
Ibrahim K.: Pred tem še nikoli nisem slišal za Slovenijo, zato sem začel raziskovati in ugotovil, da je res lepa država. Potem nam je Julia rekla, da bomo živeli v divjini sredi ničesar in da bomo spoznali veliko novih ljudi iz Nemčije, Hrvaške in Slovenije. To se mi je zdelo čudovito, saj se rad družim z ljudmi in se učim o različnih kulturah.
Kaj si mislita o aktivnostih, ki jih za vas organizirajo na izmenjavi?
Ibrahim K.: Včasih znajo biti ponavljajoče, a večinoma ti dajo misliti. Ko se izvajajo so zabavne, a po koncu se začneš spraševati: ‘Vau, je bila to res samo igra, ali je zadaj kakšen globlji pomen?’ Prišel sem do zaključka, da imajo vse te aktivnosti zadaj nek smisel, pomen, kar je čudovito.
Ibrahim M.: Se strinjam. Na začetku se morda zdijo malce dolgočasne in se sprašuješ po njihovem smislu. Potem dojameš, da so ustvarjene zato, da ti pomagajo bolje spoznati vse ostale ljudi, slišati njihove zgodbe in izvedeti več o tem, od kje prihajajo – kar je res super.
Kakor sta rekla gre za spoznavanje ljudi, njihovih zgodb in kultur. Mi lahko povesta kaj o tistih stikih, ki sta jih vzpostavila tu in vama veliko pomenijo?
Ibrahim M.: Tukaj sta dva brata iz Palestine in ko sem slišal njuno zgodbo o tem, kaj vse sta preživela in dala skozi … me je zelo ganilo. Zaradi tega sem spoznal, kako privilegiran sem. Živim v državi, kjer imam potni list, streho nad glavo, za jesti in piti – vse. Potem pa slišim zgodbe drugih ljudi, ki so morali potovati iz države v državo tako, da so vse prehodili; brez strehe nad glavo, potnega lista ali denarja. To je tisto, kar se me je najbolj dotaknilo na tej izmenjavi.
Ibrahim K.: S Palestinci imamo skupen jezik, zato je nama lažje komunicirati z njimi kot komu drugemu. To je brata razveselilo, zato smo se hitro spoprijateljili in sta bila zelo odprta glede deljenja njune zgodbe z nama. Dogajale so se jima stvari, ki jih mi drugače vidimo samo po televiziji. Drugače pa so vsi udeleženci izmenjave prijateljski, zato se nam ni težko povezati.
Ibrahim M.: Iskreno sem vesel, da sem srečal vse te ljudi!
Kako je bila ta izkušnja drugačna od vajinega življenja doma?
Ibrahim M.: Najbolj očitno od vsega je to, da smo tu v popolnoma drugačnem okolju. London je moderno mesto, tu pa smo izkusili pravo naravo. Zadnjič smo šli na sprehod po gozdu in smo prišli do jase, kjer je čudovit razgled na gore … tega v Londonu ne bi nikoli videl. Zrak, ki ga dihamo tu, je v primerjavi z onesnaženostjo doma res svež.
Ibrahim K.: Se stoodstotno strinjam. Prva stvar, ki sem jo opazil po prihodu sem, je to, kako zeleno je vse. Ko smo šli teč do gradu Turjak se mi je okolica zdela dih jemajoča. Glede na pokrajino, zelenje in svež zrak je Slovenija najboljša država v Evropi, ki sem jo obiskal do zdaj.
Kaj mislita, da bosta odnesla domov od te izkušnje?
Ibrahim M.: Prišel sem do spoznanja, kako hvaležen sem za to, kar imam – to je razlog, zaradi katerega sem srečen, da sem prišel. Če tega ne bi izkusil, mislim da nikoli ne bi izvedel, kakšna življenja imajo drugi in kaj vse so morali preživeti. To je po moje najbolj pomembna stvar, ki me jo je ta izkušnja naučila.
Ibrahim K.: Odkar sem prišel, sem se začel zavedati, da je veliko mojih navad slabih. Te dni sredi gozda pa sem spoznal, da ni nemogoče nehati. Mislim, da sem postal umsko malce močnejši.
Nekateri ljudje so mi v pogovoru omenili, kako pomembno jim je, da imajo tu čas zase. Še več, celo spomnijo jih, da si ga lahko vzamejo. Ena izmed vaših aktivnosti je bila odmik v gozdu, kamor ste šli razmišljat za nekaj ur. Je bilo to pomembno tudi za vaju?
Ibrahim K.: Zame je bila to ena izmed najboljših izkušenj. Lahko sem se pogovarjal s svojim notranjim glasom, veliko sem tudi pisal. To je ena izmed teh stvari, ki se je nikoli ne bi spomnil narediti sam od sebe. Ko sem bral načrt za to aktivnost v Londonu mi nič ni bilo jasno: ‘Tri ure v gozdu, v tišini? Kaj bom počel tam, v čem je poanta?’ Potem sem pa prišel sem in je bilo čudovito.
Ibrahim M.: Kot sem že rekel, na takšne stvari nismo navajeni in je za nas dobro, da smo malce izven cone udobja. V gozdu smo imeli čas zase, za pogovor z lastnimi mislimi. Pripomoglo je k temu, da smo se vsi sprostili in prepustili izkušnji.
Ibrahim K.: Dobil sem tudi idejo o tem, kdo hočem postati in kaj hočem početi. Hočem delati na področju, ki preučuje in preiskuje tiste na oblasti. Imam veliko energije in zamisli, poleg tega se vneto zanimam za človeške pravice, zato je delo na tem področju moj najvišji cilj.
Slovenska filantropija mladinske tabore izvaja z namenom, da mladim ponudi izkušnjo medkulturnega sodelovanja, jih senzibilizira za drugačnost ter spodbudi, da tudi sami postanejo akterji odprte in solidarne družbe.
Smiselnost projekta so prepoznali v Zavodu Movit, Nacionalni agenciji programa Erasmus+, Evropska komisija pa je projekt podprla s sredstvi, ki omogočajo kakovostno izvedbo programa in brezplačno udeležbo za mlade.
