Elena je osemnajstletnica iz Osijeka na Hrvaškem, ki rada širi ljubezen in se nerada prepira. Z njo smo se pogovarjali poleti, na mednarodni mladinski izmenjavi v organizaciji Slovenske filantropije, ki je letos nosila naslov ‘Odkrij SE(be)’.
Predmet z zgodbo
To je prvi fotoaparat v moji družini. Moj dedek ga je kupil leta 1972, ko se je rodil moj oče, in prve fotografije mojega očeta so bile posnete z njim. Moj dedek je bil mirovnik, ubit tik pred vojno na Hrvaškem leta 1991. Ubili so ga ljudje, ki se niso strinjali z njim in niso hoteli miru. Po tem je fotoaparat podedoval moj oče. Ko sem se rodila jaz, je moj oče kupil drug fotoaparat, ki ga še vedno imam in uporabljam. Vse se je začelo z mojim dedkom, zato sem ponosna, da imam nekoga v družini, ki je začel s tem hobijem. Upam, da bom lahko tradicijo nadaljevala s svojimi otroki.
Družinska dediščina mirovništva
Moja babica mi vedno pove, da vidi dedka v meni, ker je koncept miru tudi meni zelo pomemben, tudi jaz sem na nek način mirovnica. Zaradi tega velikokrat potegnem kratko, prav tako kot moj dedek. Babica mi pravi, da moram biti bolj pazljiva, a sem ponosna, da sem takšna. Ponosna sem, da je moja družinska zapuščina prepletena z mirom, ljubeznijo in deljenjem tega naprej med ljudi. Dedka nisem nikoli spoznala, a je moj vzornik, ker je žrtvoval svoje življenje za boljši svet. Čeprav mu ni uspelo, je poskusil, kar je zelo pomembno. Zaradi vsega tega si želim v življenju izbrati poklic, v katerem bom lahko pomagala drugim.
Sprejemanje drug drugega in skupnost, ki nastane na izmenjavi
V tem prostoru in s temi ljudmi se čuti podpora, ljubezen in sreča. To je moje drugo leto na izmenjavi in obožujem to, kako postanemo neke vrste družina v kratkem času, ko smo tu. Zavedamo se razlik med nami, hkrati pa vemo, da smo na nek način tudi enaki. Resnično upam, da se bom naslednje leto vrnila, nasploh pa mislim, da je to čudovita izkušnja, ki bi jo morali izkusiti vsi najstniki. Tu smo si ustvarili varen prostor, kjer se lahko vsi pogovarjamo o svojih težavah. Večinoma nato odkrijemo, da ima ali pa je imel enake težave tudi kdo drug, ki potem z drugimi deli svoje načine spopadanja s tem. Med stvarmi, ki bi jih rada izpostavila glede naših odnosov, je tudi dajanje komplimentov. To je sicer majhna stvar, a nekomu, ki je sramežljiv, lahko veliko pomeni.
Medkulturnost na izmenjavi
Izmenjava nas je postavila v zelo medkulturno okolje z ljudmi različnih etničnosti. To dejstvo mi je zelo všeč zato, ker je popolnoma drugačno od tega, na kar sem navajena. V naših krajih, kjer živim na Hrvaškem, ne moreš naleteti na takšno bogastvo različnosti. Tako socialni mediji kot mediji namreč širijo večinoma negativne predsodke o določenih skupinah ljudi oziroma določenih narodnostih, in bralci ali gledalci potem verjamejo, da je to resnica o vseh članih te skupine. Na svetu obstajajo tako dobri kot slabi ljudje – ne moreš dati vseh ljudi ene narodnosti v isto košaro.
Slovenska filantropija mladinske tabore izvaja z namenom, da mladim ponudi izkušnjo medkulturnega sodelovanja, jih senzibilizira za drugačnost ter spodbudi, da tudi sami postanejo akterji odprte in solidarne družbe.
Smiselnost projekta so prepoznali v Zavodu Movit, Nacionalni agenciji programa Erasmus+, Evropska komisija pa je projekt podprla s sredstvi, ki omogočajo kakovostno izvedbo programa in brezplačno udeležbo za mlade.