Ob Svetovnem dnevu hrane in Mednarodnem dnevu boja proti revščini ne pozabimo na solidarnost

Danes (16. 10.) obeležujemo Svetovni dan hrane, jutri, v soboto, 17. 10. pa Mednarodni dan boja za odpravo revščine. V zadnjem času je o tem malo govora, saj se obnašamo, kot da je edina svetovna nadloga covid-19. No, vsaj mi, tu v Evropi, ker covid-19 ni le stvar revnejšega juga ampak mogoče še bolj bogatejšega severa. In ko bi vsaj to bila edina globalna nadloga. Pa ni.

Na svetovni ravni se revščina poglablja. Po zadnjih podatkih Statističnega urada iz leta 2019 pod pragom tveganja revščine živi vsak osmi prebivalec Slovenije. To pomeni, da niti za kakovostno hrano nimajo dovolj sredstev. Na drugi strani pa hrana ostaja. Največ je baje zavržemo v gospodinjstvih, če odmislimo zavržke v proizvodnji hrane. Na srečo trgovske verige in gostinski lokali tudi tu razmišljajo hitreje kot odločevalci. Pristopajo do humanitarnih organizacij, ki se ukvarjamo z razdeljevanjem in razvažanjem viškov hrane in kakovostno hrano, ki jo do večera ne morejo prodati, oddajo nam. Mi poskrbimo, da pridejo v roke ljudi, ki hrano potrebujejo. Večinoma s prostovoljci in na lastne stroške, zaradi česar je ta dejavnost omejena. Na Slovenski filantropiji lahko delitev in razvažanje izvajamo zaradi izjemnih prostovoljcev in zaradi podpore posameznikov donatorjev. Brez njih bi lahko poskrbeli le za nekaj 10 prejemnikov, z njihovo pomočjo pa smo v prvi polovici 2020 kakovostno hrano razdelili 1.267 ljudem v stiski.

Delovanje na projektu Hrana ljudem ne smetem smo razširili že v času razglašene epidemije, in kot kaže, se bo nabor kandidatov za prejemanje hrane spet povečal. Ko so časi polni negotovosti in strahu pred prihodnostjo, in v Sloveniji jih žal živimo, se stiske povečujejo. Prepričana sem, da bi pretirana sredstva, ki jih je država porabila za zaščitno opremo in seveda oboroževanje, še kako učinkovito lahko investirala v dobrobit ljudi. Šele potem bi se temu lahko reklo reševanje življenj.

Kajti kar ljudi zares krepi je zaupanje v prihodnost, kakovostna hrana, kultura, ki širi obzorja, rekreacija, pripadnost in povezanost v družbo. Vse našteto pomaga pri odpornosti na stres in baje tudi pri premagovanju bolezni. In čeprav moramo zdaj zares še bolj intenzivno paziti drug na drugega, ne smemo pozabiti, da imamo moč pomagati tistim, ki to ta hip potrebujejo. Lahko tudi tako, da se pridružimo prostovoljcem pri razdeljevanju viškov hrane ali pa da vzpodbudimo znance, ki se težko prebijajo iz dneva v dan, da se vključijo med prejemnike. Predvsem pa s tem, da ne pozabimo na tisto vrednoto, ki je naše lepilo in nas lahko največ drži pokonci – solidarnost.

Deli artikel:

Give a Reply