V tem sicer predprazničnem času, zdaj pa bolj času tesnobe, izčrpanosti in skrbi, se tudi na nas velikokrat obrnejo novinarji. Sprašujejo nas kako smo organizirani, ali lahko pomagamo in ali nam že zmanjkuje moči. Za ta vprašanja smo hvaležni, ker predstavljajo še eno priložnost, da dosežemo tiste, ki nas potrebujejo. Želimo jim namreč sporočiti, da smo tam zanje in da jim bomo pomagali po najboljših močeh.
Potem se zgodi, da za to, kar smo hoteli sporočiti , ni dovolj prostora. Včasih se sliši samo tisti del, ki vsaj po našem mnenju trenutno ni najpomembnejši. Pa bom še enkrat povzela vse naše odgovore na zadnja vprašanja o naši organiziranosti in o tem, kar nam jemlje moči.
Na Slovenski filantropiji smo se reorganizirali in kombiniramo delo na domu z delom na delovnem mestu. Tako smo lahko še vedno odprti in dosegljivi vse delovne dneve, vedno na voljo v vseh naših poslovnih enotah. Še vedno, kadar je to nujno potrebno, težave uporabnikov rešujemo tudi v živo – seveda individualno in ob spoštovanju vseh preventivnih ukrepov. Drugače stvari rešujemo preko telefona, preko ZOOMa in drugih spletnih orodij. Pomoč je res raznolika, od pogovora, psihosocialne pomoči, do posredovanja pri različnih institucijah, urejamo potrebne dokumente, povezovanja z zdravniki, drugimi organizacijami, ki nudijo ustrezno pomoč, učno pomoč, skupne aktivnosti preko spleta, šivanje mask, …
Trenutno ne izvajamo nobenih skupinskih aktivnosti v živo, smo jih pa veliko prestavili na splet. Od e-izobraževanj za prostovoljce in mentorje, razgibavanja in joge za uporabnike medgeneracijskih programov, pogovornih srečanj, do učenja slovenščine za migrantske ženske. To našim uporabnikom, ki so sicer zaprti med štiri stene, veliko pomeni. Individualno smo na voljo za pomoč pri učenju uporabe modernih komunikacijskih orodij, da se tisti, ki to potrebujejo, lahko vklučijo v aktivnosti preko spleta.
Prevzeli smo tudi dodatne zadolžitve na način, da s prostovoljci pomagamo domovom za starejše in bolnišnicam s prevozi zaposlenih. Samo v prejšnjem tednu smo opravili skoraj 100 prevozov za štiri institucije. Zaradi ustavitve javnega prometa pa se potrebe samo še povečujejo, tako da vabimo k sodelovanju tudi nove prostovoljce. Prostovoljci na vseh lokacijah, kjer je Slovenska filantropija prisotna, prevzemamo in razvažamo viške hrane do ljudi, ki jo potrebujejo in je ne morejo prevzemati sami. Pomagamo tudi s povezovanjem drugih organizacij z donatorji hrane, da se vzpostavijo čim širše mreže prevzemnikov in razvažanja viškov hrane.
Ekipa zaposlenih in prostovoljcev je visoko motivirana in nam zaenkrat moči ne zmanjkuje, čeprav ti nenavadni časi vplivajo na vse nas. Malo normalnosti v celotno situacijo vnaša le iznajdljivost in izjemna motiviranost zaposlenih. Ljudje, ki se že v običajnih razmerah soočajo s težko socialno situacijo imajo namreč zdaj še toliko večje in dodatne težave. Zaradi trenutnega stanja so nemalokrat zelo zaskrbljeni, predvsem pa izčrpani od številnih skrbi in obveznosti. Opažamo, da se soočajo še z mnogo večjo socialno izolacijo in občutkom osamljenosti kot sicer.
Sicer pa je situacija za nas nevladnike in tudi za nas specifično še bolj negotova kot sicer. To nam jemlje največ moči. Negotovost, kar se tiče finaciranja, je tako ali tako stalnica našega dela, seveda je zdaj še malo večja, ampak naša prioriteta je pomoč ljudem, ki jo zdaj potrebujejo in v tej smeri delujemo vsi zaposleni in prostovoljci. Za primer: še vedno smo v čakanju odziva UKOM na oddano poročilo in prejem sredstev. Projekt smo končali zelo uspešno glede na odzive deležencev, kljub izredni situaciji in potrebnim prilagoditvam. Ne samo, da nismo dobili dogovorjenega avansa za delo, tudi na oddano poročilo nismo dobili drugega kot medel izraz začudenja, da smo projekt izvedli.
Zato bi se rada na tem mestu iskreno zahvalila našim donatorjem, podpornikom, prostovoljcem in prostovoljkam. Zaradi vas smo ves čas tukaj, motivirani za delo, z zavestjo, da delamo v pravi smeri. Prav vi nam vračate upanje v boljši jutri.
