Prostovoljstvo – bogastvo lokalnih skupnosti

V sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije smo na Slovenski filantropiji, Združenju za promocijo prostovoljstva, organizirali spletni posvet Prostovoljstvo – bogastvo lokalnih skupnosti. Predstavljen je bil pomen prostovoljstva v lokalnih skupnostih, zgledno sodelovanje občin in podpiranje medobčinskih društev, odziv na epidemijo in načini podpore prostovoljcem. Pogovarjali smo se o tudi tem, kako spodbujati mlajše generacije prostovoljcev, o skrbi za starejše občane s pomočjo prostovoljskih programov, o koristi prostovoljstva za najranljivejše posameznike in o tem, kako s prostovoljstvom do solidarnih in za bivanje prijetnih lokalnih skupnosti.

Direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak, ki je moderirala posvet, je v uvodnem pozdravu poudarila, da je Ministrstvo za javno upravo, resorno ministrstvo za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in prostovoljstvo, v zadnjih letih vpeljalo kar nekaj dobrih praks, ki bodo imele dolgoročne posledice na razvoj prostovoljstva; predvsem gre za podporo profesionalizaciji mentorjev prostovoljstva v prostovoljskih organizacijah. Povedala pa je tudi, da so velike stiske pogosto nevidne, da tudi humanitarne organizacije ne morejo pomagati vsem in da je tudi na področju prostovoljstva še prostor za izboljšanje. Pomembna pa ni zgolj podpora države, veliko prednost pomeni tudi podpora lokalne skupnosti, ki  temelji na solidarnosti in povezanosti.

Udeležence je v uvodnem delu nagovoril minister za javno upravo, gospod Boštjan Koritnik. Izpostavil je, da se prostovoljstvo – temelj lokalne in medčloveške solidarnosti – po večini dogaja v lokalni skupnosti; ponekod je odziv odvisen od posameznikov, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč ob stiskah sokrajanov, drugod pa je visoka stopnja solidarnosti in sodelovanja v skupnosti posledica načrtnega delovanja občinskih uprav. Ob epidemiji se je ponovno pokazalo, kako pomembno je, da imamo  dobro organizirano prostovoljstvo, ki se lahko hitro odzove. Tako številčen in usklajen odziv zagotovo ni bil naključje, po ministrovem mnenju je to posledica dobro vzpostavljene mreže prostovoljskih organizacij in dobrega sodelovanja s civilno zaščito in drugimi akterji. Povedal je še, da se na Ministrstvu za javno upravo zavedajo pomena in vloge prostovoljstva v družbi, zato si prizadevajo za sistematično spodbujanje prostovoljstva, in sicer z zagotavljanjem podpore delovanju prostovoljskih organizacij, pa tudi za prepoznavanje prostovoljstva kot vrednote na nacionalni ravni, denimo s vsakoletno državno nagrado in priznanji na področju prostovoljstva. Pomembna je tudi lokalna podpora prostovoljstvu in prostovoljskim organizacijam. Občine lahko prispevajo k višji kakovosti življenjskega okolja ter k večjemu vključevanju posameznikov  v prostovoljske aktivnosti, in sicer preko javnih razpisov, z brezplačnimi prostori, z aktivnim sodelovanjem pri prostovoljskih akcijah in javnih zahvalah prostovoljcem. Kot je dejal Koritnik, se lahko le dobro organizirano prostovoljstvo hitro odzove v različnih družbenih okoljih, zato želi, da bi zanetili epidemijo solidarnosti tudi v tistih občinah, ki imajo na področju razvoja prostovoljstva še prostor za izboljšave.

Prisotne je nagovoril tudi podpredsednik SOS, dr. Vladimir Prebilič, in izpostavil, da si tudi v okviru Skupnosti občin Slovenije prizadevajo za podporo prostovoljstvu in širjenju te prakse, saj se zavedajo, kako pomembni so prostovoljstvo in aktivni posamezniki za solidarno družbo. Povedal je, da si bodo v SOS prizadevali, da naziv Prostovoljstvu prijazna občina, poleg 26 občin, ki ga že nosijo, v prihodnje pridobijo tudi druge slovenske lokalne skupnosti.

Primere dobrih praks so predstavili župani/županje iz občin, ki so prejemnice naziva Prostovoljstvu prijazna občina, in sicer Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem, Igor Marentič, župan Občine Postojna, Alenka Štrucl Dovgan, županja Občine Divača in dr. Vladimir Prebilič, župan Občine Kočevje.

Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak je dejala, da v njihovi občini s prostovoljstvom živijo in da to bogati njo, kot tudi skupnost. Po njenih besedah v občini, ki je manjša, vedo, kaj ljudje potrebujejo, kaj jih veseli in kakšne stiske jih pestijo, zato se trudijo odzvati na potrebe občanov, pri tem je izpostavila pomen občinske politike … Prostovoljstvo županji pomeni pristen stik z ljudmi, pomoč, da gremo v trgovino, da posameznika pogosto tudi samo poslušamo, da ga peljemo k zdravniku – in to bi moralo biti cilj vsake skupnosti. Opozorila je tudi, da socialno šibkejši niso samo upokojenci. V času epidemije so nastajale stiske, ker ni bilo šole oz. toplih obrokov. Tudi to so uspešno reševali, poleg šivanja, razdeljevanja mask in mnogih drugih aktivnosti, zato so se ob občinskem prazniku zahvalili vsem prostovoljcem za angažiranost. Prijazne geste do ranljivih se ji zdijo zelo pomembne in stremi k temu, da čim prej obudimo medčloveške stike, »topla dan in lepa beseda pač štejeta največ.«

Alenka Štrucl Dovgan, županja Občine Divačatudi sama prostovoljka, veliko dela na sodelovanju z drugimi štirimi kraško brkinskimi občinami, tudi na področju prostovoljstva. Vse občine so sprejele strategijo, po kateri odpirajo in financirajo medobčinska društva, npr. Rdeči križ, Društva prijateljev mladine, Sopotniki. Pomembno se ji zdi, da dajejo zgled tudi župani in delavci občinske uprave in občinski svetniki! Veseli jo, da imajo med prostovoljci tudi veliko mladih, kar se je izkazalo tudi v času epidemije. »Vsi smo spoznali, kaj prostovoljstvo pomeni.« Prostovoljci še vedno pomagajo pri pogovorih s starejšimi, tudi če samo pred hišo. Prostovoljcem se je že zahvalila ob občinskem prazniku in v občinskem glasilu.

Igor Marentič, župan Občine Postojna, je ponosen na svoje prostovoljce, predvsem mlade, ki delajo tudi z mladoletniki brez spremstva – jim pomagajo pri učenju in integraciji v okolje, in mlade, ki namenjajo čas za druge, ki hodijo v domove upokojencev, medgeneracijski center… kar so počeli tudi v rdečih conah v času epidemije, tudi v sosednjih občinah. Prepričan je, da so takšni otroci povsod in da solidarnost obstaja. Izpostavil je tudi neverjeten odziv marca lani, ko se je prvi dan na občinski poziv odzvalo 200 prostovoljcev, ki so se javili za nesebično pomoč, dostavo osnovnih potrebščin, reševanje psiholoških stisk, šivanje mask … in ta srčnost je prišla še kako prav. V prvih dneh so spoznali, da niso sami in da lahko epidemijo uspešno premagajo skupaj. Podobna je bila izkušnja leta 2014, ko so zaradi žledoloma občani 10 dni ostali brez elektrike. Prepričan je, da smo kot narod pripravljeni pomagati, župani in občinska uprava pa so v lokalnih skupnostih to solidarnost dolžni tudi spodbuditi in nagraditi ter izkazati spoštovanje prostovoljcem. »V bodoče se nam ni bati, da ne bi pomagali drug drugemu.«

Kočevski župan Vladimir Prebilič se je zavzel za večjo izmenjavo dobrih praks med župani in za bolj sistemsko ureditev vprašanja prostovoljstva mladih, v kar bi se moralo vključiti tudi Ministrstvo za šolstvo. Če bi naslovili vprašanje solidarnosti med mladimi dovolj zgodaj, bi bilo vsem, ki prostovoljstvo spodbujajo v lokalnem okolju, laže. Glede pomoči starejšim pa je povedal to, kar vedno znova ponavlja – staranje ni bolezen! Meni, da je potrebno družbeno osveščanje, da smo vsi odgovorni, kako in na kakšen način se bo kdo staral med nami. Staranje ni zgolj stvar osebe, ki se stara, ampak vseh okrog nje in družbe v celoti. Epidemija je ponovno pokazala, da so med nami ljudje, ki so popolnoma zapuščeni in  spregledani, kot da jih ni. Zgodilo se je, na primer, da je nekdo padel in so potrebovali šest dni, da so to sploh odkrili. V zadnjem letu se je pokazalo, da obstaja mnogo ljudi, ki ne zaprosijo za pomoč niti na CSD ali RK. Družba je postala preveč tekmovalna in vsi, ki ne morejo dovolj dobro tekmovati, so potisnjeni na rob in nanje pozabimo, kar je nedopustno bodisi na državni bodisi na lokalni ravni! Zato so letos na občini zadnjo decembrsko sejnino ponovno namenili fondu za starejše, ki živijo pod pragom revščine, prispevali pa so tudi podjetniki. Za razcvet prostovoljstva pa je treba sprejeti sistemske rešitve, je še dodal župan Kočevja, ki je tudi sam prostovoljec. Verjame v dobro vseh nas in se z veseljem prikloni prostovoljcem v občini ter jim pove, da bi bilo brez njih vse veliko težje.

Ob koncu posveta je Slovenska filantropija občine pozvala k sodelovanju, in sicer ob Dnevu za spremembe – Premagujemo osamljenost, ki bo 10. aprila, k prijavi za pridobitev naziva Prostovoljstvu prijazna občina 2021, k prijavi svojih zaposlenih za pridobitev naziva Naj prostovoljec in Naj prostovoljka zaposlen/a v javni upravi, k srečanju s prostovoljskimi organizacijami v lokalni skupnosti ali k nominaciji posameznikov za državno nagrado na področju prostovoljstva.

Deli prispevek: