Odziv NVO na predloga Zakona o mednarodni zaščiti in Zakona o tujcih

Pravica do azila je pravica do življenja. Nevladne organizacije glede postopkov mednarodne zaščite opozarjamo, da spremembe prinašajo veliko posegov v pravice prosilcev ter na splošno nižajo standard njihove zaščite, pri tem pa niso izvzeti niti najbolj ranljivi, kot so otroci brez spremstva. Konvencija o pravicah otroka varuje tudi otroke brez spremstva, nova slovenska azilna zakonodaja pa ji žal ne bo več. Predlog Zakona o mednarodni zaščiti niža standarde tako na področju sprejema, kot tudi integracije oseb z mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji.

Pri tem je potrebno poudariti, da Slovenija s spremembami zakonodaje sledi najnižjemu skupnemu imenovalcu evropske azilne politike, zaradi česar bodo prosilci v postopku še težje učinkovito branili svoje pravice in pravne interese. Problematično je področje odvzema prostosti, pri katerem se razlogi za odvzem prostosti in presojo nevarnosti pobega širijo preko evropske zakonodaje. Problematično je tudi krajšanje integracijskega obdobje s treh na dve leti. Praksa kaže da je takšno obdobje prekratko. Osebe z mednarodno zaščito bodo tako še bolj podvržene izključenosti in posledično revščini.

Zavedati se moramo, da so bili prosilci za mednarodno zaščito prisiljeni zapustiti svojo državo. Če bi mogli, bi vsi živeli v varnosti svojih držav.

Kako dolgo pot bi vi prehodili do varnega in dostojnega življenja? Pripombe nevladnih organizacij na predlog sprememb Zakona o mednarodni zaščiti si lahko preberete TUKAJ.


Nevladne organizacije opozarjamo, da  so predlagane spremembe Zakona o tujcih neustavne, saj imajo določbe 10. a in b člena, namen zaobiti sodbo Ustavnega sodišča RS, ki vsakršno omejevanje  dostopa do azilnega postopka že razglasilo za neskladno z Ustavo RS.. Ministrstvo za notranje zadeve kljub temu ponovno uvaja poseben pravni režim (»kompleksna kriza na področju migracij«), na podlagi katerega želi omejevati pravico do azilnega postopka in omogočiti postopke v katerih se bodo sistematično kršile temeljne človekove pravice oseb, ki bežijo.

Spremembe Zakona poleg tega uvajajo pogoj dvoletnega prebivanja tujca v Republiki Sloveniji za združitev družine  – zdaj je to obdobje eno leto, in omejujejo dokazila, s katerimi lahko tujec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za prebivanje, izkaže zadostna sredstva za preživljanje v času prebivanja v Republiki Sloveniji. V praksi to pomeni, da delavci ne bodo mogli več združevati družin v Sloveniji.  Predlagatelj sprememb zakona pravi pri teh spremembah sicer naslednje: »Zaradi preprečevanja nadaljnjih zlorab na tem področju se predlaga izključitev povračil stroškov v zvezi z delom iz obsega sredstev, s katerimi lahko tujec izkazuje zadostna sredstva za preživljanje.« in dalje: »ključni razlogi za uvedbo dvoletnega pogoja med drugim izhajajo tudi iz dejstva, da je bil s strani policije v letih 2016 in 2017 zaznan porast števila zlorab na področju združevanja družine z namenom pridobivanja socialnih transferjev«. Predlagatelj krivdo vali na delavce pri tem pa je spregledal, da so delodajalci tisti, ki delavcem plače izplačujejo na način, ki jim omogoča nižje plačevanje davkov. Poleg tega osebe, ki v Slovenijo pridejo na podlagi združevanju družine nimajo pravice za prejem socialnih transferjev, saj je npr. pogoj za pridobitev denarne socialne pomoči stalno prebivališče v Sloveniji. Predlagatelj zanemarja dejstvo, da je pravica do družinskega in zasebnega življenja temeljna človekova pravica in da delavci niso le gola delovna sila ampak ljudje z družinami in zasebnim življenjem

Strinjamo se s komentarjem delavke, na predlagani zakon:  »to ni združevanje družine, to je razbijanje družine.« Pripombe nevladnih organizacij na predlog sprememb Zakona o tujcih si lahko preberete TUKAJ.


Slovenska filantropija
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC)
Delavska svetovalnica

Amnesty Slovenia

Deli prispevek: