Danes obeležujemo svetovni dan človekovih pravic, saj je bila na ta dan leta 1948 v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic. Letos poteka pod geslom Vsi ljudje, vsi enaki in poudarja pomen enakosti in nediskriminacije.
To vključuje naslavljanje in iskanje rešitev za globoko zakoreninjene oblike diskriminacije, ki prizadenejo najbolj ranljive družbene skupine – ženske in dekleta, domorodne ljudi, ljudi afriškega porekla, LGBTIQA+ skupnost, migrante, ljudi z invalidnostmi in druge.
Na Slovenski filantropiji opozarjamo na hudo kršenje človekovih pravic migrantov, tukaj in zdaj, na mejah Slovenije in Evropske unije. Ravno danes nas je dosegla novica o tem, kako so državljanko Turčije med prečkanjem hrvaško-slovenske meje komaj rešili iz reke Dragonje, njena 10-letna hči pa je še vedno pogrešana. S tem, da so državljanko z njenimi drugimi otroki že vrnili nazaj na Hrvaško. Ob takšnih novicah prvi člen Splošne deklaracije človekovih pravic – Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice. Dana sta jim razum in vest, in bi morali drug z drugim ravnati v duhu bratstva. – vedno znova izzveni v prazno.
Visoki predstavnik Joseph Borrell je v imenu Evropske unije v letošnji poslanici ob svetovnem dnevu človekovih pravic dejal: “EU bo še naprej podpirala univerzalnost človekovih pravic in pozorno spremljala vse poskuse spodkopavanja mednarodnih zavez. Ob dnevu človekovih pravic se zavezujemo, da bomo podvojili prizadevanja, da bi stali ob strani zatiranim in ogroženim in se zavzeli zanje, ne glede na to, kje živijo.”
Če je sporočilo mišljeno resno, morajo EU in njene članice to zavezo začeti uresničevati na lastnih mejah. Tudi na slovenski. Takoj.
