V nevladnih organizacijah smo žal že vajeni napadov s strani marsikoga – tistih, ki sedijo na položajih moči, pa tudi medijev. Nenehno smo obravnavani kot potencialni goljufi, zdaj celo tisti, ki ne prejemajo davkoplačevalskega denarja in delujejo na prostovoljski bazi. Mi smo eni izmed tistih, ki sredstva dobivajo, po celi Sloveniji imamo več kot 40 zaposlenih in smo vsak delovnik na voljo vsem, ki potrebujejo pomoč. Vsak dan smo bili odprti med celotnim trajanjem epidemije.
Nekaj o našem projektu Viški hrane (Hrana ljudem, ne smetem), ki je le en mali košček vsega, s čemer se ukvarjamo: zagnali smo ga leta 2014 v Ljubljani, ko smo tople obroke, ki so ostajali v gostinskih obratih, začeli razdeljevati tistim v stiski. Takrat je bilo prejemnikov hrane 73. V prvem letu epidemije smo projekt razširili na več krajev in s dodatno količino donirane hrane trgovin HOFER Slovenija (41 ton) zalagali skoraj 2000 ljudi. Tole so podatki za leto 2021:
In komu to hrano delimo? Socialno ogroženim. To so ljudje, ki zaradi različnih razlogov nimajo dovolj sredstev, da bi si lahko zagotovili normalne pogoje za življenje, oziroma ne dosegajo niti minimuma. To so ljudje, ki so invalidsko upokojeni, kar pomeni, da imajo okoli 300€ pokojnine, ali pa so zaradi bolezni trajno ali začasno nezaposljivi kar pomeni, da dobivajo socialno denarno pomoč, kar spet nanese okrog 400€. Sem spadajo tudi upokojenci z majhnimi pokojninami, izbrisani, včasih tudi osebe s statusom begunca. V glavnem poizkušamo doseči vse, ki so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov v situaciji, da ko pokrijejo bivalne stroške, jim ne ostane veliko. Nekateri imajo celo bivalno situacijo zelo nesigurno. Naši paketi hrane jim velikokrat omogočajo, da vsaj nekaj normalnega zaužijejo, drugim to pomaga priti stroškovno čez mesec in tako preživijo. Situacija v državi pa je taka, da se število uporabnikov žal iz meseca v mesec viša. Bi bil lahko to nacionalni dosežek vladajočih, s katerim bi se lahko hvalili?
