Ali veste, da s prostovoljenjem ne pomagamo samo drugim, ampak tudi sebi? To še posebej velja za prostovoljce, ki delajo daljše časovno obdobje. V britanski raziskavi, v katero je bilo vključenih 10.000 prostovoljcev, sta se približno dve tretjini vprašanih, zlasti med prostovoljci v starostni skupini med 18 in 34 let, strinjali, da so se zaradi prostovoljenja počutili manj izolirano.
Partnerji v projektu Ustavimo osamljenost, pričnimo prostovoljiti! smo v začetku junija srečali v danskem mestu Aarhus, kjer smo si skupaj ogledali cilje projekta, se dogovorili glede dela na prvih aktivnostih in se seznanili z različnimi aktivnostmi na temo osamljenosti in izključenosti mladih, ki jih izvajajo na Danskem. Osamljenosti med mladimi namreč v zadnjih letih namenjajo vse več pozornosti.
Danski partner je organizacija FriSe, ki deluje kot nacionalna mreža prostovoljskih centrov. Prizadevajo si za razvoj močne in raznolike civilne družbe, kjer ima vsakdo možnost, da se prostovoljsko aktivira in v okviru prostovoljskih organizacij poišče pomoč in podporo. Skupaj s članicami mreže krepijo in razvijajo prostovoljske priložnosti na lokalni ravni. Njihov cilj je olajšati vključevanje v prostovoljstvo posameznikom in prostovoljskim organizacijam.
Prostovoljski sektor na Danskem je lahko tako razvit, ker država in lokalne skupnosti nudijo kontinuirano podporo delovanju prostovoljskih centrov po vsej državi. Prav prostovoljski centri in prostovoljske organizacije so intenzivno vključene v iskanje rešitev in modelov za preprečevanje osamljenosti in izolacije.
Že nekaj časa se Danska na državni ravni posveča tematiki osamljenosti, izključenosti in nepovezanosti med mladimi. Tej temi so namenjene tudi različne raziskave. V preteklosti je bilo mladim težko govoriti o osamljenosti, saj so se počutili, da je v svetu družbenih omrežij, ki prikazujejo predvsem lepe dogodke v življenju vrstnikov, z njimi nekaj narobe. Zaradi vloženega dela se zdaj o tem vse več govori, a vendar organizacije, ki smo jih obiskali, izpostavljajo, da je za mnoge mlade doživljanje osamljenosti še vedno tabu tema.
Osamljenost je postala tudi pomembna politična tema, na podlagi katere je nastalo Nacionalno partnerstvo na temo osamljenosti na Danskem; vanj so vključeni vsi pomembnejši akterji. Namen partnerstva je pripraviti nacionalno strategijo na temo osamljenosti.
Zavedajo se, da je osamljenost kompleksen problem. Najbolj ranljivi so starejši in mladi. Treba pa je razumeti tudi vzroke, iz katerih osamljenost izvira. Raziskave so pokazale, da vsi dosedanji načini naslavljanja tega vprašanja – krepitev socialne mreže, individualna podpora, različni treningi, psihoterapija ipd. – delujejo. A delujejo v manjši meri, kakor bi si želeli in pričakovali, tako da je še veliko prostora za izboljšave. Ker univerzalnih rešitev še ni, bo Danska v iskanju odgovorov financirala pilotne projekte, v okviru katerih bodo razvijali modele za preprečevanje in reševanje problema osamljenosti in izoliranosti. Med letoma 2022 in 2025 bodo za posamezni projekt namenili okoli 900.000 EUR, kar je tudi za tamkajšnje razmere veliko denarja. Preko teh projektov želijo najti rešitve, preizkusiti, kaj deluje, pa tudi izvedeti, kaj ne deluje.
»Hoja proti osamljenosti«
Decembra 2016 je mladostnik Patrik Cakirli na forumu napisal:
»Obupno si želim spoznati nove prijatelje. Osamljen sem in preživljam najtežje obdobje svojega življenja. Od 14. do 20. ure bom sedel na stopnicah pred mestno hišo. Imam črne hlače in torbo North Face.«
Na klic na pomoč, ki se je hitro razširil, se je odzvalo 13 ljudi. V pogovoru so ugotovili, da se mnogi med njimi prav tako srečujejo z izključenostjo in osamljenostjo. Iz spoznanja, da je osamljenosti na Danskem precej, je zrastel projekt »Hoja proti osamljenosti«. Pri hoji od Kopenhagna do Aarhusa je veljajo le eno pravilo: Patrik nikoli ni hodil sam in pričel je hoditi, ko se mu je nekdo pridružil. V letu 2022 namerava hoditi 3 mesece in obhoditi večino danskih občin. Lokalni prostovoljski centri mu bodo zagotovili prenočišče in večerjo za vse sopotnike in organizirali posvete z župani.
Fundacija kronske princese Mary
Nekaj dejstev o osamljenosti:
- 12 % vseh mladostnikov, starih med 16 in 24 let, je izredno osamljenih.
- Kratkotrajna osamljenost je popolnoma normalna in neškodljiva.
- Dolgotrajna osamljenost lahko zmanjša ali popolnoma uniči naše socialne veščine.
- Dolgotrajna osamljenost škoduje zdravju.
- Občutje osamljenosti je subjektivno.
Fundacija se osredotoča na boj proti osamljenosti in medvrstniškemu nasilju. Namen pilotnega projekta je poiskati zelo osamljene študente in jih s pomočjo prostovoljskih centrov povezovati z drugimi ljudmi, organizacijami in projekti.
Na Danskem prostovoljski centri sami ne izvajajo prostovoljskih aktivnosti, pač pa tedaj, ko prepoznajo potrebo v skupnosti, poiščejo primerno organizacijo, ki se odzove nanjo. Če primerne organizacije ni, jo pomagajo ustanoviti. V teh projektih bo naloga prostovoljskih centrov gradnja mostov in povezovanje osamljenih posameznikov z različnimi skupnostnimi aktivnostmi.
OBISKI ORGANIZACIJ
Na obiskih štirih zelo zanimivih organizacij smo spoznavali, kako različne vidike osamljenosti naslavljajo prostovoljske organizacije.
»Muhabet je skupnostni prostor in vsi smo odgovorni za to, kako se v njem počutimo in da zanj skrbimo.«
Muhabet Aarhus je dnevni center za migrante s težavami v duševnem zdravju. Najdemo ga v centru Aarhusa, v lepih prostorih s pogledom na morje. Prostor je namenjen prijetnemu druženju in klepetu, v kar je vključenih tudi več prostovoljcev. V Muhabet prihajajo predvsem begunci in priseljenci, ki po končanem zdravljenju nimajo prostora za srečevanje oziroma so zaradi svojih težav pogosto odrinjeni. Raziskave kažejo, da gre za izredno osamljeno in izključeno skupino ljudi. Zaradi izkušnje vojne in bega mnogi trpijo za posttravmatskim stresnim sindromom in niso zmožni za delo. Na dan pride v Muhabet okoli 25 gostov, v programu sodeluje 12 prostovoljcev, ki imajo vlogo gostiteljev, in še okoli 20 prostovoljcev, ki prevzemajo druge zadolžitve. Vedno sta navzoča dva zaposlena. Zavedajo se, da je marsikomu težko vstopiti v center in mnogi obiskovalci prve dni stojijo ob vratih ter se šele čez čas vključijo v aktivnosti. Večkrat se zgodi, da pridejo obiskovalci, ki so zaradi svojih težav v drugih organizacijah veljali za »problematične«. V primeru težav se v Muabetu z obiskovalcem pogovorijo: »Danes nam moraš pomagati in zapustiti prostor, a lahko se vrneš jutri.«
Delajo po koncetu A-B-C (Act – Belong – Commit), ki so ga uvozili iz Avstralije in temelji na naslednjih načelih:
– Bodi aktiven.
– Delaj stvari skupaj z drugimi.
– Počni nekaj smiselnega.
Poleg tega sta v centru v veljavi dve pravili: prepovedano je nagovarjanje in lobiranje za politične opcije in religije.
Prostovoljci in obiskovalci se srečujejo izključno v centru. Posamezni prostovoljec dela enkrat tedensko po 5 ur, prostovoljci imajo ves čas podporo zaposlenih. Prostovoljstvo vidijo kot priložnost za učenje. Novega prostovoljca pred pričetkom dela seznanijo z delom in načinom dela, nato ga predstavijo obiskovalcem, ki prostovoljca običajno toplo sprejmejo. Po treh obiskih se s prostovoljcem ponovno pogovorijo in preverijo, kako mu gre delo in kako se počuti v centru.
Tudi obiskovalci lahko postanejo prostovoljci in prevzemajo različne naloge. Tako na primer nekdo skrbi za rože, drugi pomije posodo … prostor je namreč skupen in vsi skrbijo za to, da je čim bolj vključujoč in prijeten.
»Smo prostor, kjer je ok, če si čuden«
Husrum je skupnosti prostor za osamljene mlade, stare med 16 in 30 let. Deluje v štirih danskih mestih in poskuša v svojih programih ustvarjati varno, prijetno in domače vzdušje. Veliko obiskovalcev Husruma se poleg osamljenosti srečuje še z anksioznostjo, depresijo in drugimi težavami, 20 % mladostnikov ima samomorilne misli. Mlade v Husrum največkrat usmerijo prijatelji, centri za socialno delo, predstavniki lokalne skupnosti, nekateri informacijo najdejo sami, na spletu. Ključne vrednote dela v Husrumu so: enakovrednost, zaupanje in vrednost vsakega posameznika
V Husrumu izvajajo tri vrste aktivnosti. Nekateri mladostniki so vključeni v vse tri aktivnosti, drugi v le v eno ali dve. V Aarhusu je v različnih skupinah v programe vključenih 200 mladih.
- SKUPINSKO DRUŽENJE
Skupina mladih in prostovoljcev se srečuje in druži, gredo v kino, na kulturne ali športne dogodke, skupaj preživljajo prosti čas.
- POGOVORNE SKUPINE
Pogovorne skupine se dobivajo približno tri mesece. Posamezno skupino sestavlja sedem mladostnikov in trije prostovoljci. Srečujejo se enkrat tedensko in vsakič obravnavajo drugo temo. Pri srečevanjih ne gre za terapije, ampak za nekakšne skupine za samopomoč.
- SRČNI PRIJATELJI
Srčni prijatelji so pari prostovoljcev in mladostnikov. Glede na želje mladostnika poskušajo najti čim bolj primernega prostovoljca. Nekateri mladostniki, na primer, želijo samo nekoga, ki bi šel z njim na koncerte in posluša podobno glasbo, drugi bi se radi družili ob deževnih nedeljah …). Trenutno v Aarhusu deluje 10 takšnih parov.
V Husrum vključujejo prostovoljce, ki se ujemajo z vrednotami organizacije. Na začetku jim predstavijo način dela, zaposleni so zraven pri prvem srečanju med prostovoljcev in mladostnikom. Po 14 dneh pri prostovoljcu preverijo, kako poteka delo, nato pa imajo individualne pogovore s prostovoljcem vsakega pol leta. Za prostovoljce organizirajo tudi supervizije, saj pri svojem delu pogosto slišijo tudi zelo težke zgodbe. Prostovoljci se lahko z mladostniki srečujejo tudi zunaj Husruma in programa, če se razvijejo prijateljski odnosi, je tudi to OK.
»Mladi se ne bi smeli sami spopadati s svojimi problemi«
Headspace je prostor za pogovor, namenjen mladim med 12. in 25. letom. Prvi center se je na Danskem odprl leta 2013, danes v 26 danskih mestih deluje 30 centrov.
Osamljenost je problem, ki pa je med mladimi še vedno tabu, o njej se ne govori dovolj. Osebe, ki se počutijo osamljeno, imajo pogosto občutek, da je z njimi nekaj narobe, da so v teh občutkih same, spremlja jih občutek sramu. Tudi ljudje z veliko prijatelji se počutijo osamljene. Leta 2017 je na Danskem 18 % mladih poročalo o težavah v duševnem zdravju, leta 2021 je bilo takšnih mladostnikov že 28 %.
Vzroki za osamljenost med mladimi na Danskem:
- družbeni mediji, preko katerih se kaže življenje brez problemov;
- konstantna izpostavljenost na družbenih omrežjih;
- neomejena izbira možnosti, ki jo imajo mladi (študij, kariera …); preštevilne možnosti prinašajo tudi dvome v lastne odločitve in pasivizacijo;
- odnosi na Tinderju;
- prepričanje, da moramo biti ves čas aktivni.
Večina pogovorov poteka v živo, nekaj pa tudi preko telefona in spleta. Z enim mladostnikom se pogovarjata dva prostovoljca. Mlade vabijo, da pridejo na pogovor, tudi če imajo le manjši problem, pa ne vedo, kako ga rešiti. Metoda dela temelji na aktivnem poslušanju in postavljanju pravih vprašanj, saj verjamejo, da je mladostnik sam največji strokovnjak za svoje težave. Pogovor traja največ eno uro, število obiskov pa ni omejeno. Z istim mladostnikom se vsakič pogovarjajo isti prostovoljci, zato je še tem bolj pomembno, da sta vključena po dva prostovoljca, saj so tako srečanja možna tudi, kadar je kateri od njiju odsoten. Po vsakem pogovoru tako mladostnik kot prostovoljca izpolnijo evalvacijski vprašalnik.
Prostovoljci si pred začetkom dela ogledajo posneto usposabljanje, ki predstavi način in koncept dela. Na začetku je pri pogovorih prisoten že dalj časa aktiven in usposobljen prostovoljec. Od prostovoljcev, ki so v veliki večini študenti, se pričakuje, da delajo 3 ure tedensko oziroma 12 ur na mesec. Delo prostovoljcev spremljajo, vsakih 8 mesecev imajo s prostovoljci supervizijo in osebni razgovor, v okviru katerega se osredotočajo na osebnostni razvoj prostovoljcev. V 30 centrih je aktivnih 700 prostovoljcev.
Prostovoljci skrbijo tudi za spletne strani, družbena omrežja in za različne aktivnosti, namenjene druženju prostovoljcev. V prostovoljstvo se vključujejo tudi mladostniki, ki so nekoč sami potrebovali pogovor. Aktivnosti financirajo 50 % občine, 30 % država in 20 % zasebni sektor.
CFDP – Center za digitalno pedagogiko
Center za digitalno pedagogiko je ena vodilnih danskih organizacij na področju spletnega svetovanja in ozaveščanja o digitalnem svetu za mlade. Ljudje potrebujemo odnose z drugimi in v digitalnem svetu smo običajno laže sprejeti. Ima pa svoje pasti. Skupine, ki na prvi pogled delujejo kot podporne, se lahko spremenijo v destruktivne (na primer spopadanje s telesno težo in hujšanje lahko vodi v motnje hranjenja …), ali pa so destruktivne že v osnovi (spodbujanje k različnim tveganim vedenjem)
Cyberhus je digitalna svetovalnica, na katero se obračajo otroci in mladostniki med 9. in 23. letom. Njihova vprašanja so povezana z digitalnim svetom, pa tudi s težavami, s katerimi se vsak dan srečujejo mladi. Mladi vprašanja postavljajo na forumu, odgovori strokovnjakov pa so vidni vsem, saj se lahko iz njih nekaj naučijo tudi drugi. V organizaciji pomagajo tudi prostovoljci zdravniki, ki odgovarjajo na vprašanja, povezana z zdravjem.
V povezavi z osamljenostjo mladih največkrat slišijo:
- Imam prijatelje ampak …
- Nihče me ne razume.
- Počutim se izključenega.
- Kdaj bom spoznal nekoga, ki mi bo podoben?
- Ko se pogovarjajo … ne morem slediti pogovoru.
- Borim se z … nihče nima takšnih problemov kot jaz.
Mladi tudi v individualnih pogovorih v spletnih sobah težko priznajo, da so osamljeni in o tem težko govorijo. V skupinskih pogovorih tema osamljenosti ni bila nikoli priljubljena, na površje pa prihaja pri mnogih drugih temah, denimo prijateljstvu.
Za mladostnike, ki večino časa preživljajo za računalnikom in igrajo igre, so pričeli ustvarjati igralne sobe v fizični obliki. Igranje iger je njihova močna točka in namesto, da bi jim to omejili, so pripravili prostor, kjer lahko to počnejo skupaj. Rezultat: ti mladostniki so manj manjkali v šoli in pričeli so reševati tudi druge izzive.
ZAKLJUČEK
Odnos Danske do osamljenosti med mladimi in prostovoljstva
Danska se zaveda pomembnosti in pomena duševnega zdravja mladih. Z osamljenostjo se resda problema zgolj dotaknemo, a vendar gre za težavo, s katero se srečuje ogromno mladih, in področje, na katerem se da veliko narediti z različnimi preventivnimi programi. Medtem ko se v Sloveniji včasih pričakuje, da se bodo težave rešile preko financiranja že obstoječih programov, se na Danskem zavedajo tudi kompleksnosti vsebine, kar je vidno iz različnih raziskav, pa tudi po iskanju in financiranju novih modelov, ki bi prinašali boljše rezultate.
Danska poleg nacionalne mreže prostovoljstva podpira tudi lokalne mreže, ki same ne vključujejo prostovoljcev, ampak skrbijo za informiranje, povezovanje potencialnih prostovoljcev z organizacijami in strokovno krepitev prostovoljskih organizacij. Na Danskem so lokalne skupnosti v financiranju programov enakovredni partner državi.
Prostovoljci znotraj programov, ki nagovarjajo osamljenost med mladimi
Prostovoljci znotraj programov, ki smo jih spoznali, opravijo veliko zahtevnega dela. Ob vključitvi v prostovoljstvo jim organizacije jasno predstavijo delo, način dela in vrednote organizacije. Če se ujamejo, se v program vključijo kot prostovoljci. Aarhus je univerzitetno mesto in veliko študentov se aktivira v okviru prostovoljskih programov, na tak način pridobivajo znanja in izkušnje. Organizacije nudijo prostovoljcem močno mentorsko podporo in supervizije, osredotočajo se na njihovo osebnostno rast. Bolj izkušeni prostovoljci prevzemajo zahtevnejše naloge. Prostovoljci delajo v povprečju 3 do 5 ur tedensko. Znotraj organizacij se v prostovoljska dela pogosto vključujejo tudi uporabniki ali nekdanji uporabniki programov.
