Filantropski razmislek: S prostovoljstvom vsakodnevno gasimo takšne in drugačne požare

V zadnjih tednih so prostovoljci spet v ospredju. Gasilci se borijo z ognjem na Krasu in skrbijo za dovoz pitne vode na Obalo, gorski reševalci posredujejo pri številnih nesrečah v gorah, … njihovo delo vsakodnevno spremljamo preko medijev, gasilcem se zahvaljujemo vsi – od otrok, ki jim pišejo lepe misli in jih s transparenti pospremijo na Kras in nazaj domov, s SMS sporočili Gasilec5 na 1919, vlada obljublja nagrade, prav tako bi jih nagrajevali vplivni posamezniki. Kaj pa na vse to pravijo prostovoljni gasilci, predstavniki gasilskih društev in Gasilska zveza? Samih gasilcev se je najbolj dotaknila hvaležnost ljudi, ki so jim pomagali. Kakor pravijo, je zanje največja nagrada zavedanje, da so požare omejili in pogasili, ter da so pred ognjem obvarovali hiše.

Da bi bili prostovoljski programi kakovostni na dolgi rok, da se vanje vključuje zadostno število prostovoljcev in da so se organizacije sposobne odzivati na najrazličnejše »požare v družbi« pa hvaležnost in smiselnost dela ni dovolj. Prav tako ni dovolj občasna medijska pozornost, SMSi in občasne nagrade. Za to, da se bo prostovoljstvo razvijalo, so potrebni sistemski razmisleki in ukrepi. Napoveduje se nova strategija prostovoljstva, za katero srčno upam, da bo tudi s strani države zasnovana na način, da bodo sogovorniki po posameznih ministrstvih razumeli smisel, pomen in učinke tega področja. Tako na področju zaščite in reševanja, kot tudi na področjih mladih, socialnega varstva, zdravja, varstva živali in okolja, šolstva, športa, kulture, turizma, … Želimo strategijo, ki bo stremela k razvoju in ohranjanju tistega, kar v današnjih spreminjajočih se in negotovih časih deluje.

Prostovoljstvo temelji na dobri volji in pripravljenosti posameznikov, da se na nekem področju aktivirajo. Ključni za kakovost prostovoljstva v organizaciji so mentorji, ki imajo veščine in izkušnje za usmerjanje in motivacijo ter predvsem čas za delo s prostovoljci.

Sistemske spremembe bomo predlagali, zagovarjali in zanje pritiskali mi, kaj pa lahko poleg zahval in SMSov naredi posameznik, posameznica? To, kar prostovoljske organizacije resnično potrebujejo: spodbujanje novih generacij prostovoljcev in prostovoljk. Za prihodnost prostovoljstva v Sloveniji so izredno pomembni mladi, ki jih je potrebno v prostovoljstvo povabiti, zanje pripraviti smiselne programe, z njimi deliti odgovornosti in jih pri delu ustrezno mentorirati. Povabite jih tudi vi.” – Tjaša Arko, vodja programa Prostovoljstvo

Deli prispevek: