Ob mednarodnem dnevu migrantov
“Dejstvo je, da smo ljudje že od nekdaj migrirali in, da bomo tudi v prihodnje. Vojne, spopadi, revščina in lakota, naravne nesreče in podnebne spremembe ter drugi razlogi, so in kot izgleda, bodo še močneje, prispevali k prisilnim in prostovoljnim migracijam znotraj držav in preko njih. Mineva že dvaindvajset let odkar je Generalna skupščina Združenih narodov 18. december razglasila za mednarodni dan migrantov. Ta dan stoji v opomnik za varovanje svoboščin migrantov ter zagotavljanjem standardov človekovih pravic, ne glede na pravni status.
Letošnje leto je na področju migracij najbolj vidno zaznamovala vojna v Ukrajini in situacija oseb, ki so iz nje pribežale k nam in v druge države. Po letu 2015 in 2016 smo bili sedaj ponovno soočeni z bistveno večjim številom prihodov ljudi, za katere je bilo potrebno ustrezno poskrbeti. Veseli nas, da se je pokazalo, da smo zmožni tudi boljših standardov in načinov obravnave migrantov in verjamemo, da se lahko še izboljšajo, zlasti, ker se spreminjata tudi diskurz in odnos politike do migracij. Želimo pa si, da bi enako ravnali z vsemi migranti, ne glede na to, od kod prihajajo in razloge za njihov odhod.
Vemo, da človek zavzame v sebi različno držo sprejemanja, malodušnosti ali odpora, odvisno od tega, ali se nekaj dogaja blizu nas in ljudem, ki so nam kulturno in vizualno bolj podobni, kot če neko situacijo in težave ljudi spremljamo od nam oddaljenih krajev in ljudi s katerimi smo si že na videz bolj različni. In tu stoji naša velika zabloda. Tako kot je vsak človek sam zase cel organizem, tako smo tudi skupnosti in družbe skupaj en, nekoliko večji organizem. Kar se zgodi drugemu, se zgodi tudi nam. Vse kar se zgodi v neki skupini, pa naj bo to v družini, šoli, podjetju, vasi, mestu, državi in v svetu, spremeni dinamiko delovanja. Verjetno bi sedaj že lahko vsi videli, da vojne in konflikti ter podnebne spremembe na enem koncu sveta, z manjšim ali večjim zamikom neposredno vplivajo tudi na nas vse.
Izzivi pa v praksi ostajajo podobni. Zato na Slovenski filantropiji pričakujemo skrajšanje upravnih postopkov in postopkov pridobivanja mednarodne zaščite, ter zagotavljanje celovite podpore in pomoči travmatiziranim posameznikom in posameznicam – tistim, ki so bili žrtve mučenja, trgovine z ljudmi in drugih grozot. Poleg tega pričakujemo, da Slovenija dokončno uredi situacijo in položaj otrok brez spremstva glede njihove ustrezne zaščite in obravnave ter zagotovi boljše in primernejše namestitve, ki jih ta ranljiva skupina migrantov nujno potrebuje.
Želimo si, da ta dan ne stoji zgolj v opomnik. Verjamemo, da se lahko nekega dne zgodi, da evropske in druge meje ne bodo več območja izključevanja in izvzetja človekovih pravic ter verjamemo, da lahko v Sloveniji ustvarimo bolj human način obravnave posameznika, ki ga ne reducira zgolj na številko in na nekoga, ki ni rojen tu.”
– Živa Gabaj, vodja programa migracije na Slovenski filantropiji
