Filantropski razmislek: Naši medgeneracijski centri še stojijo. Ali bodo tudi obstali?

“V medgeneracijskih centrih Slovenske filantropije smo že na polno zaštartali novo leto z različnimi aktivnostmi, delavnicami, tečaji in dogodki za vse generacije. Hiše Sadeži družbe – to so ti naši centri –  so zelo dobro vpete v lokalna okolja, saj s svojimi brezplačnimi programi dvigujejo kvaliteto bivanja tako starejših kot mlajših in rešujejo marsikatero stisko socialno ogroženih oseb, katerim so naši programi tudi v prvi vrsti namenjeni. Prostovoljstvo je vedno bilo in ostaja srce naših programov, prostovoljci pa neprecenljivi vir znanja, dobre volje, motivacije in medgeneracijskega povezovanja. Prostovoljci, ki se vključujejo v naše programe so pogosto tudi naši uporabniki in tako nesebično »vračajo nazaj družbi« kar so pridobili zase.

Prvo Hišo smo odprli pred več kot desetletjem v Murski Soboti, do danes pa so zrasle še Hiše v Žalcu, Črnomlju, Metliki in Logatcu. Prav vse delujejo uspešno in na leto v svoje programe skupno vključijo več kot 10.000 uporabnikov. Aktivno so vključene v program Viškov hrane in vsak teden lahko od 50-100 družin, v Murski Soboti tudi na dan, dobi pakete kvalitetne hrane, sadja in kruha in si tako prihrani marsikatero stisko.

V letih 2017 do 2021 so bili medgeneracijski centri sofinancirani s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Združeni v različna partnerstva je odprlo vrata več kot 15 večgeneracijskih centrov. Sofinanciranje države je omogočilo centrom kontinuiteto dela z uporabniki, bolj kvalitetne programe in več možnosti širjenja vsebin za vse generacije.

Žal pa se je financiranje pred več kot letom in pol ustavilo in prihodnost medgeneracijskih centrov je vse bolj negotova. Hiše Sadeži družbe ob podpori lokalnih skupnosti, donacij in drugih programov še vedno kvalitetno izvajajo vse zastavljene programe in se s prostovoljci aktivno odzivajo na potrebe lokalne skupnosti, vendar je delovanje centrov brez finančne podpore države vse bolj težko, saj je ogroženo tudi strokovno vodenje teh centrov. Strokovni sodelavci pa so za kvalitetno izvajanje programov nujno potrebni, saj se v naše programe vključuje vse več ljudi, ki imajo različne psihosocialne in druge težave.

Kljub zagotovilom resornega ministrstva, da se bodo programi kmalu lahko izvajali bolj celostno in da razpis prihaja, se to po letu in pol še ni zgodilo. Marsikje so bili centri prisiljeni zapreti svoja vrata, kar je bil največji udarec uporabnikom, ki jih najbolj potrebujejo. Na filantropiji se bojimo, da bodo stiske ljudi v lokalnih okoljih vse večje in da jih bo država težko sama reševala.

Zato apeliramo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj ponovno zagotovi sofinanciranje medgeneracijskih programov čimprej. Naj zagotovi kvaliteto bivanja za vse prebivalce Slovenije, predvsem pa za tiste, ki so najbolj ogroženi.”

dr. Barbara Lužar, vodja programa Medgeneracijsko sodelovanje

Deli prispevek: