Filantropski razmislek: Iz vloge pomoči potrebnega v vlogo izvajalca_ke pomoči

“V sedanjem času veliko slišimo in beremo o duševnih stiskah otrok. Običajno vidimo predvsem dve rešitvi za množičnost pojava težav. Prvi je v spremembi sveta, ki bi bil otrokom bolj prijazen, bolj podporen, v spremembi načina življenja, vrednot, zahtev do otrok in do staršev. Drugi pa je v večanju števila strokovnjakov_inj – psihologov_inj, psihoterapevtov_k, psihiatrov_inj -, ki naj bi pomagali velikemu številu otrok. Žal se tukaj in sedaj, pa tudi v bližnji prihodnosti, ne bo zgodilo ne eno ne drugo. Vse bolj prisotna je smer razmišljanja o naravnih virih pomoči – medčloveške pomoči, pomoči socialnih mrež, vrstniške pomoči, ki lahko mnogim otrokom z blažjimi motnjami pomagajo obvladovati stiske in krepiti lastne notranje sile za obvladovanje težav. Med naravne človeške in medčloveške vire pomoči gotovo sodi pomoč prostovoljcev in prostovoljk.

Prostovoljska pomoč je različna, odvisna od potreb in seveda od tega, kar lahko prostovoljec_ka nudi glede na svoja znanja, veščine, izkušnje. Osnovne dobrine, s katerimi prostovoljci_ke izboljšujejo kakovost življenja otrok in mladostnikov_c in krepijo njihovo psihično odpornost so odnos, človeška podpora in bogatenje življenja z dobrim izkušnjami. Veliko otrok prejema prijateljsko, učno ali kako drugo obliko prostovoljske pomoči, vendar je na področju varovanja duševnega zdravja otrok še veliko možnosti aktiviranja, ki lahko olajša, olepša življenje otrok s prikrajšanostmi, otrok v stiskah, otrok s čustvenimi težavami in pri marsikaterem preprečijo razvoj težjih motenj.

Pomembno je, da tudi otroci in mladostniki_ce, ki so sami v stiskah ali neugodnih okoliščinah, delujejo kot prostovoljci_ke. Tako prestopijo iz vloge pomoči potrebnega v vlogo izvajalca_ke pomoči, postanejo aktivni člani_ce razredne ali druge skupnosti ter prispevajo h kakovosti življenja v tej skupnosti. Vloga pomočnika_ce krepi samopodobo, psihično odpornost in zmogljivosti soočenja s težavami. Prostovoljsko delo je za otroke in mladostnike_ce varovalni dejavnik psihosocialnega razvoja.

Slovenska filantropija si bo v letošnjem letu še posebej prizadevala za razvijanje prostovoljske pomoči otrokom v stiskah. Še posebej bo vzpodbujala vključevanje doraščajočih v prostovoljsko delo, saj je to ena najbolj učinkovitih poti vzgoje za človečnost, solidarnost in državljansko odgovornost do drugih in do skupnosti. Prostovoljsko delo je učenje prosocialnega vedenja skozi delovanje in skozi izkušnjo ter doživljanje socialnih nagrad, priznanja, zadovoljstva ob tem, da si storil nekaj koristnega za drugega, za druge, za skupnost. Želeli bi, da bi se dobri modeli prostovoljstva na mnogih šolah razširili, zlasti v srednješolskem prostoru, in vključili v načrtovano prenovo delovanja šolskega sistema.”

Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije

Deli prispevek:
  • Cara Mengekstrak Domain dari URL di Notepad++
  • WordPress CMS Checker
  • slot gacor