Po naši oceni je glavni cilj predlagane strukturne prenove Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) politični prevzem ZZZS, saj bi vsakokratna vladajoča opcija na ta način pridobila večjo moč v skrčeni skupščini in vsaj posredni vpliv na imenovanje članov skupščine, zagotovo na neposredni vpliv na imenovanje članov uprave ZZZS. Tovrstni posegi ogrožajo stabilnost poslovanja ZZZS.
Zakon v 15. členu določa sestavo in način imenovanja članov skupščine, ki bi po novem štela le še 11 članov. Na videz večino ohranjajo predstavniki zavarovancev in zavarovank s šestimi člani, ki pa jih ne imenujejo več civilnodružbene organizacije, temveč ustanovitelj na predlog Ekonomsko-socialnega sveta, v katerem ima vlada zaradi tripartitne sestave ESS vsakokratno potencialno premoč nad predstavniki zavarovancev. Dodatno obvezna navzočnost treh predstavnikov vlade (ministra za zdravje, ministra, pristojnega za dolgotrajno oskrbo in ministra, pristojnega za finance), določena v 19. členu predloga zakona (3), ustvarja dodaten politični pritisk na člane skupščine in pod vprašaj postavlja avtonomijo njihovega odločanja, prav tako smo lahko v dvomu, ali bo res upoštevano načelo pravne, politične in organizacijske samouprave, po katerem naj bi s sredstvi upravljali tisti, ki jih prispevajo.
27. člen določa imenovanje in razrešitev članov uprave ZZZS – člane na podlagi javnega razpisa imenuje skupščina ZZZS v soglasju z Vlado. V primeru, da Vlada soglasja ne izda, je potrebno razpis ponoviti. Po našem mnenju to tudi upravo ZZZS potencialno prepušča samovolji oblasti, saj ni neznana praksa, da se razpisi ponavljajo, dokler ni izbran pravi, aktualni vladajoči opciji všečni kandidat.
5. in 6. člen zakona negirata zdravstveno dejavnost kot javno službo in dopuščata sklepanje pogodb med ZZZS z vsemi izvajalci zdravstvenih storitev, ne zgolj z izvajalci javne službe. S tem se omogoča pretok sredstev zavarovancev k zasebnim izvajalcem, kar dolgoročno pomeni poslabšanje dostopnosti zdravstvenih storitev, predvsem za socialno šibkejše, kar pomeni poseg v ustavno načelo socialne države.
V predlogu zakona je veliko govora predvsem o reorganizaciji ZZZS, katerega upravljanje naj bi bilo okorelo in neučinkovito (brez utemeljitev te ugotovitve), ter uvedbi fleksibilne organizacije z vitkim dvotirnim vodenjem. Zavoljo večje učinkovitosti naj bi ZZZS, ki sicer izvaja javno službo, dodali posamezne elemente gospodarskih družb (med katerimi spet izstopata vitka in fleksibilna organizacija). Enaka terminologija – vitkost, prožnost oz. fleksibilnost – se ponavlja skozi velik del besedila predloga zakona. Eksplicitno je navedeno tudi zgledovanje po dobrih praksah iz gospodarstva (zasebnega sektorja) in ureditvah gospodarskih družb. Prav ti argumenti so tudi podlaga za predlog krčenja skupščine ZZZS.
Tudi če predlog zakona beremo s kar največjo naklonjenostjo, se ne moremo izogniti občutku, da gre za načrt prevzema javne zdravstvene blagajne, zavit v načrte o reorganizaciji po vzoru zasebnih podjetij. Predloge ne upošteva dejstva, da podjetniški model upravljanja ni že kar sam na sebi ustrezen za upravljanje javnih služb socialne države. Manjkajo konkretni predlogi za izboljšanje upravljanja javnega zavoda kot izvajalca javne službe znotraj okvirov, ki jih ta določa.
