Izjava ob Svetovnem dnevu beguncev 2023: Nevarne meje, nasilne meje, birokratske meje, meje v glavah
“V središču tokratnega, že 14. Festivala migrantskega filma, s katerim Slovenska filantropija obeležuje svetovni dan beguncev, bodo ponovno meje oz. prehajanje migrantov preko njih. V hitro spreminjajočem se svetu, kjer so migracije in mobilnost ljudi stalnica, takšne ali drugačne meje še vedno bistveno zaznamujejo vsakdan mnogih migrantov in migrantk. Nevarne meje, nasilne meje, birokratske meje, meje v glavah …
In v Sloveniji ni nič drugače. Kljub sicer migrantom_kam manj sovražno nastrojeni politiki v zadnjem letu se deportacije prosilcev_k za azil še vedno dogajajo. Deportacije ljudi, ki se v Sloveniji učijo jezika, imajo tukaj družine, hodijo v šolo, v službo. Kako je mogoče, da naše gospodarstvo nujno potrebuje delavce_ke, ki jih išče v oddaljenih deželah, hkrati pa politika na mejah zaustavlja in v sosednje države deportira ljudi, ki bi želeli priti k nam in tukaj dobiti prostor za varno in dostojno življenje?
Le upamo lahko, da bo strategija vključevanja priseljencev_k, ki jo pripravlja Ministrstvo za notranje zadeve, vendarle prinesla boljše integracijske ukrepe, kot so med drugim: razvijanje in financiranje medkulturnih mediatorjev_k in skupnostnih tolmačev_k, več integracijskih programov (svetovanj, informiranj, dnevnih centrov in orientacijskih programov), boljših možnosti za učenje slovenskega jezika (več tečajev, raznolike skupine, več možnosti za upravljanje izpitov), vzpostavitev posvetovalnih teles priseljencev_k in predvsem manj birokratskih ovir (meja). Slednje je morda še najpomembnejše: vzpostaviti moramo sistem, ki omogoča hitro pridobitev priseljenskega statusa in hkrati je potrebno prehajanje med statusi bistveno olajšati.
Povedano z drugimi besedami: na migrante in migrantke, ki prihajajo k nam, moramo končno začeti gledati predvsem kot na ljudi, ki se bodo vključili v našo skupnost in z nami soustvarjali prihodnost. Za to seveda potrebujejo ustrezne pogoje, ne pa to, da o njih razmišljamo kot o številkah in kategorijah. Olajšati bi npr. morali dostop do bivalnih statusov za tiste, ki bi se pri nas želeli zaposliti in hkrati uvesti tudi možnost humanitarne zaščite za tiste ki le-to iz najrazličnejših razlogov potrebujejo in hkrati nimajo razlogov za mednarodno zaščito. Tudi prosilcem za mednarodno zaščito pa bi morali omogočiti, da v primeru zaposlitve svoj bivalni status uredijo na podlagi le-te.
Svet brez meja je verjetno utopija. Kar lahko naredimo je, da postanejo le-te čimbolj odprte ter da so prehajanja preko njih čim enostavnejša in predvsem humana.”
– Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije
Foto: Črt Piksi
