Slovenska filantropija je 12. septembra 2023 organizirala zaključno konferenco projekta Work for a Better Future, katerega namen je priseljence iz Ukrajine seznaniti s sistemom zaposlovanja v Sloveniji in jih praktično opolnomočiti za iskanje zaposlitve in prijavljanje na delovna mesta.
»Zaposlitev je ključni dejavnik za dostojno življenje vsakega posameznika. Občutek sprejetosti in varnosti sta potrebi, ki so nam skupne. Toliko bolj ko gre za osebo, ki je morala svoj dom, svojo domovino zapustiti zaradi vojne in ogroženosti. V tuji državi, ob tujem jeziku si morajo ustvari novo življenje, začeti iz nič. Pri tem jim delo vsaj deloma povrne občutek lastne vrednosti. Omogoči pa jim tudi, da se veliko bolj uspešno podajo na pot integracije v novo okolje.« – Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije
»Ponosni smo na financiranje tega pomembnega projekta, ki predstavlja orodje za lažjo pot do zaposlitve in priložnost, da lahko ljudje poskrbijo sami zase. Ob tej priložnosti se zahvaljujem Sloveniji za sprejem beguncev, Slovenski filantropiji za izvedbo projekta in verjamem, da skupaj zares gradimo boljšo prihodnost za mnoge.« – Larissa Proctor, vršilka dolžnosti namestnika vodje misije (DMC), Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji
»Zadnje leto in pol je velik izziv za vse nas in hvala vsem, ki ste nam pomagali. Življenje v drugi državi prinaša mnoge izzive, predvsem kako si zgraditi novo življenje. Da se lahko počutiš bolj varnega, vsekakor pomagata integracija in iskanje zaposlitve. Slovenija nam daje dobro podporo, veliko prispevajo tudi vse podporne organizacije. Sicer pa si želim, da bi se večina Ukrajincev lahko kmalu vrnila domov.« – Roman Tershovchyn, konzul Veleposlaništva Ukrajine v Sloveniji
Premoščanje ovir na poti do zaposlitve
Helena Liberšar, Slovenska filantropija: Predstavitev rezultatov in dosežkov projekta Work for a Better Future
»Uspešna integracija je vedno znova velik izziv. Vključevanje na trg dela pa je pri tem izjemnega pomena in prispeva h kvaliteti življenja. Menim da dosežki presegajo izvajanje samega projekta in bodo imeli dolgoročni vpliv. Zaposlitvene delavnice, tečaji slovenskega jezika, zaposlitveni sejmi, seminarji za javne uslužbence, itd. so vam zagotovo pomagali pri iskanju zaposlitve. Ostaja pa veliko izzivov tudi po koncu projekta. Kot ste sami izrazili, bi si želeli še več delavnic iz pisanja motivacijskega pisma, odprtja podjetja ali S.P-ja in poznavanja zaposlitvenega sistema. Predvsem pa je bilo za vas najtežje pri iskanju službe dobiti prosto delovno mesto na želenem področju ali da je vaš poklic v Sloveniji reguliran. Kljub 237 vključenih posameznikov v zaposlitvene delavnice, 52 izvedenih zaposlitvenih delavnic in 12-im tečajem angleškega jezika, ki ga vodijo prostovoljci, potrebe po tovrstnih aktivnostih ostajajo.«
Snizhana Semeniuk je predstavila svojo izkušnjo zaposlovanja glede na status začasne zaščite. Udeležila se je tečaja slovenskega jezika in zaposlitvenih delavnic, ki so ji pomagale pri predstavljanju sebe. Kljub skrbi, da ne bo mogla nadaljevati svoje poklicne poti (prej je delala na sodišču) ji je uspelo najti zaposlitev.
Nazar Tsynguev: Na poti k podjetništvu
Nazar je bil izvajalec zaposlitvenih delavnic, kjer je delil tudi svoje izkušnje. Zanimanje je bilo veliko in časa vedno premalo. Govorili so o prvih korakih podjetništva oz. kako postati podjetnik v Sloveniji (osnovnih organizacijskih oblikah, pravnih pogojih, stroških, davkih, prispevkih, pravicah in obveznostih, državnih organih in ustanovah, elektronskih storitvah…).
Nataliia Lazebnik: Kako se uspešno zaposliti
Nataliia je podelila svojo izkušnjo odpiranja podjetja v Sloveniji in opozorila na kaj vse je potrebno biti pozoren. Poudarila je, da so pri odpiranju podjetja najpomembnejši ideja, poznavanje trga in pogum. Vsem je zaželela veliko uspehov in jim ponudila možnost mentorstva.
Julija Borysenkova
Umetnica ličenja je predstavila svojo pot do podjetništva oz. kako se je lotila utiranja poti na trgu.
Alja Gajšek, CEED Slovenia: Predstavitev projekta AWE 4U
AWE 4U je namenjen podpori za Ukrajinke, ki bi rade odprle podjetje v Sloveniji in razvile svojo podjetno idejo oz. projekt. Prejele bodo mentorstvo s stani slovenskih podjetnic in bile deležne povezovanja v CEED skupnosti podjetnikov s preko 1000 člani. Imele bodo peer to peer srečanja ter skupine za poglabljanje znanj, reševanje problemov in izmenjavo izkušenj.
Več informacij o projektu najdete na njihovi spletni strani.
Kako na pot do zaposlitve v prihodnosti – razprava
Robert Modrijan, ZRSZ; Primož Jamšek, UOIM; Goran Lukić, Delavska svetovalnica
V razpravi so gostje naslovili pomembnejše napotke za lažjo pot do zaposlitve. Robert Modrijan iz ZRSZ je izpostavil, da se tudi njihov zavod sooča s popolnoma novo situacijo, saj so begunci iz Ukrajine zelo visoko izobraženi in imajo veliko izkušenj, zato so pričakovanja visoka. Primerjal je pretekle uspešne zgodbe o integraciji, ko so se begunci po dveh letih zaposlili npr. v skladišču, kar v tem primeru ne moremo več šteti za uspeh. Ljudje si želijo zaposlitve na svojem področju, kjer so poklicno že delovali v Ukrajini. Izpostavil je, da se mu zdi za zasedbo želenih delovnih mest najpomembnejše visoko znanje slovenščine. Primož Jamšek iz UOIM je poudaril, da o uspešno integrirani osebi ne moremo govoriti, če ta ni vključena v trg dela. Izpostavil je tudi prizadevanja urada, da sprejme lažje prehajanje med statusi, npr. da oseba z začasno zaščito in zaposlitvijo lažje spremeni status oz. dovoljenje za bivanje. Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je poudaril pomembnost informacij, s katerimi lahko posamezniki preprečijo, da bi prišlo do kršitev njihovih delavskih pravic. Podal je osnovne usmeritve pred podpisovanjem pogodb, kako preveriti delodajalce, kako spremljati npr. ali so prispevki res plačani in razliko med avtorsko in podjemno pogodbo.
