»Letošnja novoletna okrasitev Ljubljane nosi naslov »Oni so mi« in nas s tem poziva k medsebojnemu spoštovanju. Naslov me je ob bližajočem mednarodnem dnevu migrantov spodbudil k razmisleku. Ljudje se pogosto delimo na »nas«, ki smo si podobni, in »njih«, ki se od nas razlikujejo. S pojmom »oni« so pogosto označeni migranti, ta termin pa ima v družbenem kontekstu negativno konotacijo. Zaradi stereotipiziranja, aktualne družbene klime in podobe, ki jo ustvarjajo mediji, si večina pod tem pojmom predstavlja (le) moškega temnejše polti, ki je nezakonito prečkal mejo. Tisti še bolj prestrašeni, ki stika z migranti večinoma nimajo, so mnenja, da so migranti ljudje, ki so prišli v Slovenijo izkoriščat socialno pomoč in izvajati kazniva dejanja. A pojem migrant je veliko širši. SSKJ navaja, da je migránt »kdor spreminja stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov«. Potemtakem sledi:
- migrantka sem jaz, ker sem se iz majhnega mesta ob slovenski meji z Italijo preselila v Ljubljano;
- migranta sta Olena, gospa iz Ukrajine, ki na Filantropiji obiskuje računalniško opismenjevanje, in Ahmed iz Palestine, ki hodi na tečaj slovenščine v naš Dnevni center za migrante, ki sta v Slovenijo pribežala zaradi vojne;
- migrant je Narayan, moj bivši cimer, ki je prišel v Slovenijo iz Nepala na doktorski študij, in moja prijateljica Arijana, ki je na študijsko izmenjavo odšla v Mehiko;
- migranta sta Luka Dončić, ki je zaradi kariere najprej živel v Španiji, zdaj pa v ZDA, in Jakov Fak, ki je v Sloveniji našel boljše pogoje za razvoj svoje kariere;
- migranta sta naš direktor, ki prihaja z drugega konca Slovenije, v službo pa se v Ljubljano vozi z Gorenjske, in moj sodelavec Ognjen, ki se je zaradi ljubezni v Ljubljano priselil iz Balkana;
- migrantki sta Jelena, prejemnica viškov hrane, ki je v Slovenijo prišla, ker v BIH ni našla dela, in moja znanka Ana, ki si je zaradi boljše službe našla stanovanje v Avstriji, vsak vikend pa se vozi domov v Slovenijo…
Razlogi za migracije so številni. Nekateri to počnemo prostovoljno, zaradi želje po boljšem življenju zase in za svojo družino, drugi so v to prisiljeni. Nekateri migrirajo, ker je v matični državi njihovo življenje ogroženo. Mnogi pustijo vse za seboj in se podajo na (pogosto nevarno) pot v neznano. In prav slednji so pogosto označeni kot »oni«. A med »nami« in »njimi« je veliko več podobnosti kot razlik. Predvsem nam je skupno to, da smo ljudje, da si želimo biti spoštljivo obravnavani in ki si želimo dobro (življenje) zase in za svoje bližnje. Tako fant iz Afganistana, ki migrira v Slovenijo, kot Slovenec, ki migrira v Nemčijo, to storita v želji po boljšem življenju. Edina razlika je v legalnosti poti. Tukaj je očitna delitev na »nas«, ki smo rojeni z »zlatim potnim listom«, in »njih«, ki so prisiljeni migrirati nelegalno, saj nimajo druge izbire. Kar nas ponovno privede do ugotovitve, da si mogoče le nismo tako različni – različne so le okoliščine, v katere smo rojeni.
Večinoma pozabljamo, da so migracije stalnica in da smo migranti (lahko) čisto vsi. Glede na geopolitično situacijo v svetu ne moremo izključiti možnosti, da bomo tudi mi kdaj postali »oni« – da bomo zaradi vojne ali druge situacije prisiljeni zapustiti domovino in boljše življenje iskati drugje. Zato ne pozabimo: »Oni so mi« in »Mi smo oni« – vsi pa smo ljudje. Ob mednarodnem dnevu migrantov si želim, da bi to delitev presegli. Da bi dali prednost podobnostim, ne razlikam.«
– Tina Velišček, vodja Dnevnega centra za migrante in terenskega odziva
