“Čas na prelomu leta je med drugim namenjen tudi različnim inventuram, pregledu preteklega leta ter načrtom in željam za novo. Mnogi bi raje, da se preteklo leto ne ponovi, saj nam ni prineslo nič novega: številne vojne, kršitve človekovih pravic, naravne katastrofe itd. Število beguncev je doseglo nov zgodovinski vrhunec, kljub temu pa se zdi, da zahodni svet nima pravega posluha za njihov sprejem in vključevanje. Slovenijo so v poletnih mesecih močno zaznamovale poplave, ki so številnim ljudem povzročile hude stiske. Še naprej smo se soočali z nedostopnostjo zdravstva za mnoge posameznike in skupine prebivalstva. Dokončno smo ugotovili, da si krize sledijo ena za drugo. Poleg številnih kriz živimo tudi v času družbenih sprememb, ko številni sistemi, ki so v preteklosti skrbeli za družbo blaginje, odpovedujejo. V takšnih okoliščinah je tako še pomembneje razmišljati o vizijah prostovoljstva in solidarnosti.
Velika solidarnost in velika srčnost ljudi se je namreč pokazala ravno v času poplav, ko so se ljudje množično odzvali na klice na pomoč, kjerkoli je bilo to potrebno. Prav tako se je pokazala velika potreba po humanitarnih in prostovoljskih organizacijah. Upamo tako, da bo v letošnjem letu sprejeta Strategija na področju prostovoljstva, ki bo celovito uredila sistemski vidik prostovoljstva in ustrezno podporno okolje za prostovoljce_ke in prostovoljske organizacije. Želimo si, da solidarnost ponovno postane ena izmed glavnih družbenih vrednot in da skladno s tem narašča število prostovoljcev_k ter da se razvijejo in okrepijo nove, sodobne oblike prostovoljstva, npr. prostovoljstvo preko spleta, prostovoljstvo kot priprava na aktivno starost itd., Želimo si tudi, da se okrepijo nekatere obstoječe oblike prostovoljstva, ki so izjemnega pomena, pa o njih govorimo manj, npr. neformalno prostovoljstvo v družinah ali pa spontano prostovoljstvo ob različnih krizah, še posebej pa prostovoljstvo na lokalni ravni, kjer se s pomočjo prostovoljcev najhitreje odzivamo na stiske ljudi
Zaradi nenehnih kriz bi bilo treba v Sloveniji vzpostaviti sistem kriznega upravljanja, znotraj katerega bi bilo bolje umeščeno tudi vključevanje prostovoljcev_k, predvsem t. i. spontanih – torej tistih, ki se v pomoč po odpravljanju posledic krize vključijo samoiniciativno in predhodno niso vključeni v sistem zaščite in reševanja.
Na področju azila in migracij upamo na sprejem strategije migracij in sprememb azilne zakonodaje, ki bi čimbolj upoštevala varovanje človekovih pravic tistih, ki v Sloveniji iščejo zatočišče. Upamo tudi, da bo Slovenija še naprej krepila integracijske kapacitete, da se bodo vsi tisti, ki so pri nas našli nov dom čim lažje vključevali v družbo. Prav tako upamo tudi na spremembe na področju zdravstva, ki bodo šle v smer javnih in dostopnih storitev za vse skupine prebivalstva.
V letošnjem letu si seveda želimo predvsem, da bi bilo v družbi tako dobro poskrbljeno za vse člane in članice, da naše dejavnosti ne bi bile potrebne oziroma da bi z njimi kvaliteto življenja posameznikov in posameznic izboljševali, ne pa jim zagotavljali le osnovnih življenjskih pogojev. V trenutnih okoliščinah se zdi takšna želja precej utopična.
Želimo si tudi, da bi država bolj kot v letošnjem letu prepoznavala pomen dela, ki ga opravljamo nevladne organizacije in z manjšimi zamudami zagotavljala financiranje programov, ki jih izvajamo in so pogosto izjemnega pomena za najbolj ranljive skupine prebivalstva – tukaj posebej izpostavljamo programe večgeneracijskih centrov.
Če strnemo: upamo, da bomo konec leta 2024 le-to lahko pozitivno ocenili. Da bo to leto, ko so se končale vojne. Ko se je zmanjšalo število razlogov, zaradi katerih ljudje zapuščajo svojo domovino, in ko smo postali bolj sprejemajoči in vključujoči do tistih, ki se želijo preseliti. In nenazadnje, da bo to leto, ko se bo povečala solidarnost znotraj družbe kot stanje zavesti vseh, ne le v času različnih kriz.”
– Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije
