“Izjemno sem ponosna na dejstvo, da znamo prebivalci Slovenije stopiti skupaj in pomagati vsakomur, ki se znajde v stiski. To smo dokazali že večkrat. V zadnjih letih smo izkazali veliko mero solidarnosti v različnih kriznih situacijah, pri katerih je bila v pomoč vključena tudi Slovenska filantropija: v migrantski krizi leta 2016, v času pandemije leta 2020, ob prihodu beguncev iz Ukrajine leta 2022 in v času lanskih poplav. V vseh teh primerih se je odzvalo ogromno število prostovoljcev in prostovoljk, ki so pomagali_e na različne načine.
Seveda smo ljudje najbolj pripravljeni priskočiti na pomoč takoj, ko se nekaj zgodi. Poskrbeti za varnost in učinkovito delo vseh prostovoljcev_k, ki želijo pomagati, je včasih velik izziv, hkrati pa ravno ta naval predstavlja izjemno priložnost za hitro ukrepanje in pospešeno okrevanje. Zato prostovoljske organizacije v času krize poskušamo na terenu omogočiti delo čim večjemu številu prostovoljcev_k.
Črno na Koroškem smo zaposleni na Filantropiji prvič obiskali približno teden po poplavah. Ko smo se prebili mimo vseh ovir, nas je pričakal prizor, ki ga ne pozabiš. Povsod kupi nanošenega materiala, pomešanega s prej uporabnimi predmeti, ki so čez noč postali smeti. Prečkamo most, ki ga začuda ni odneslo, in se čudimo zveriženi kovinski ograji, ki se je zgnetena kot svež plastelin rogala človeški nemoči. Tistega dne je bilo nebo že skoraj ironično jasno in tudi zato je prišlo pomagati zares veliko število ljudi, Črna pa je bila še vedno odeta v odtenke zasušenega mulja. Po enem tednu smo bili komaj na začetku, čeprav nam to ni zmanjšalo odločnosti … ob takšnem številu prostovoljcev_k z lopatami v rokah se namreč prav vsaka groza zdi nekoliko manj zastrašujoča.
Ko zgoraj omenjeni prizori minejo, pogosto spregledamo dejstvo, da potrebe po pomoči ostajajo tudi, ko najbolj akutna kriza mine. Včasih takrat še bolj kot na začetku, saj se energija ter interes za pomoč zmanjša. A mnogi, ki so jih prizadele zgoraj omenjene krize, so še vedno v stiski.
Na Slovenski filantropiji zato še vedno pomagamo številnim migrantom, da se postavijo na noge. Tisti, ki so se k nam zatekli iz Ukrajine, so bili sprva prepričani, da svoj dom zapuščajo samo začasno, po dveh letih pa postaja jasno, da si bodo morali najverjetneje dom ustvariti drugje. Ob tem se pojavljajo stiske, ki so včasih tako hude, da jih ljudje ne zmorejo rešiti sami. Naše delo se nikoli zares ne konča.
Enako je s pomočjo prizadetim v poplavah. Če je bila lani glavna skrb čiščenje mulja s stavb in zbiranje sredstev za obnovo, zdaj v ospredje prihaja tisto, česar ne vidiš s prostim očesom – psihološke stiske. Včasih ljudje potrebujejo pomoč pri raznih opravkih, včasih zgolj družbo in pogovor. V Črni smo zato z letošnjim letom vzpostavili Prostovoljski servis. Naša sodelavka Urša je tam na voljo ljudem, ki potrebujejo pomoč, in jih povezuje s prostovoljci_kami, ki jim pomagajo.
Želim torej opomniti, da je nadaljevanje pomoči in s tem ohranjanje solidarnosti v tem obdobju ključno za trajno okrevanje skupnosti. Zato vabim vse, da se nam pridružite na prostovoljskih delovnih akcijah v Črni na Koroškem, ki jih bomo ponovno organizirali spomladi. Svoj interes za pomoč lahko izrazite prek tega obrazca.
Skupaj lahko pokažemo in dokažemo, da naša solidarnost ni muha enodnevnica, ampak nekaj, kar ohranjamo in negujemo vse življenje.”
– Tina Velišček, vodja Dnevnega centra za migrante in terenskega odziva
