Na Slovesni dan prostovoljstva, v torek, 21. maja 2024, smo ob 13. uri v Športni dvorani Kočevje razglasili prejemnike nazivov.
Častno pokroviteljstvo Slovesnega dne je prevzela predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.
Gostiteljica Slovesnega dne je bila Občina Kočevje.
Naj prostovoljec in Naj prostovoljka zaposlen/a v javni upravi za leto 2023
Naj prostovoljka, zaposlena v javni upravi za leto 2023: Romana Lesjak
Romana Lesjak, županja Črne na Koroškem že četrti mandat, s svojo neprecenljivo energijo, čutom za ljudi in neutrudnim delom, ki ga opravlja tudi kot prostovoljka, prispeva h kvalitetnejšemu življenju krajanov. Kljub težkim situacijam vedno najde rešitev. S svojo neuklonljivo voljo je v času poplav, ki so za vedno spremenile podobo kraja, pokazala, kako deluje kot odločna in predana voditeljica, ki s srcem vodi skupnost. Vse njeno življenje je prepleteno s prostovoljskim delom, saj je v svojem prostem času aktivna podpredsednica Nogometnega kluba Peca Črna, članica Prostovoljnega gasilskega društva Črna in Kulturnega društva literatov Mežiške doline. Med prvimi v Sloveniji je pričela z zbiranjem materialne pomoči po potresu, ki je prizadel sosednjo Hrvaško, in ob začetku vojne v Ukrajini. Njen prispevek k prostovoljstvu v kraju je velik in neprecenljiv za vse generacije. S svojo vedrostjo vnaša med ljudi optimizem in dobro razpoloženje na vseh področjih in pri vseh številnih aktivnostih, ki jih opravlja. V letu 2023 je opravila 1540 ur prostovoljskega dela.
Naj prostovoljec, zaposlen v javni upravi za leto 2023: Timotej Funkel
Timotej Funkel je na Policijski postaji Trbovlje zaposlen kot višji policist-kriminalist. Že v pionirskih letih se je pridružil gasilskim vrstam, 11. leto je predsednik Gasilske zveze Hrastnik, ob tem organizira in vodi tabor gasilske mladine. Kot predsednik Nadzornega odbora v Lovskem društvu Dol pri Hrastniku je aktiven pri vseh delovnih akcijah v lovišču in pri vsakoletni organizaciji srečanja pripadnikov Zveze združenj borcev za vrednote NOB in Združenja Sever na Kopitniku, sodeluje tudi pri organizaciji Miklavževanja z brezplačno obdaritvijo okoli 200 otrok. Sodeloval je pri odpravi posledic poplav s svoji občini in drugod. Tako obsežno delo in ustvarjanje, predvsem pa številne prostovoljske ure, zahtevajo veliko prostega časa. V letu 2023 je opravil več kot 880 ur prostovoljskega dela.
Posebno priznanje za izjemno prostovoljsko udejstvovanje na področju humanitarnega dela: Luka Zalokar
Luka Zalokar je na Policijski postaji Cerknica zaposlen na delovnem mestu upravnika. Prostovoljsko je najbolj aktiven na področju zaščite in reševanja: je operativni član jamarske reševalne službe pri Jamarski zvezi Slovenije, nenadomestljiv kot operativni vodja minerjev, je pa tudi član predsedstva in tajnik. Zaupano mu je bilo vodenje odmevnih reševalnih akcij, kot sta Vranjedolska in Križna jama. Sodeloval je tudi pri raziskavah najgloblje slovenske jame globine 1532 m, kar je še vedno državni slovenski jamarski rekord v globini. Pri jamarski reševalni službi je aktiven tudi kot bolničar in krvodajalec. Kot prostovoljec deluje tudi na drugih področjih: vodi jamarski krožek, sodeluje kot Božiček za otroke, tudi na pediatrični kliniki v Ljubljani in v Mariboru, kjer se tradicionalno pred božičem spustijo Božički z vrvno tehniko in popestrijo bivanje bolnim otrokom. Luka Zalokar ima neverjeten čut za sočloveka. Opravlja najzahtevnejše in tudi nevarne naloge, pri čemer izpostavlja tudi svoje življenje, odgovarja pa tudi za življenja drugih. Ne glede na vse je vedno nasmejan in pozitiven, s čimer daje občutek varnosti. V letu 2023 je opravil več kot 880 ur prostovoljskega dela.
Naj mentor in naj mentorica prostovoljcev 2023
Naj mentorica prostovoljcev: Karlina Mermal (program Starejši za starejši)
Karlina Mermal je že več kot 15 let predana prostovoljka v programu Starejši za starejše. Od leta 2011 deluje tudi kot pokrajinska koordinatorica programa za Savinjsko dolino. V letu 2023 je koordinirala 81 prostovoljcev, ki so opravili 8300 prostovoljskih ur. Prostovoljci opisujejo Karlino Mermal kot predano osebo, ki se zavzema za dobrobit in višjo kakovost življenja starejših ter za izjemno mentorico, s katero je privilegij delovati. S svojo prijaznostjo in odkritostjo ustvarja prijetno delovno okolje. Prostovoljcem daje jasne in pravočasne usmeritve, jih angažira za delo, podpira in motivira. V letih njenega mentorstva je v 10 društvih upokojencev, ki jih koordinira, sodelovalo 185 prostovoljcev. V program so vključili preko 5000 starejših in opravili več kot 46.276 obiskov. Prostovoljka Romana Kolec je o mentorici zapisala: »Njena kombinacija strokovnosti, izkušenj in empatije je ključnega pomena pri uspehu in učinkovitosti našega dela. Skrbno je vodila proces mentorstva ter nudila dragocene nasvete in smernice, ki so mi pomagali razumeti in učinkovito uporabiti teorijo v praksi.«
Naj mentor prostovoljcev: Stojan Bolič (Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Postojna-Pivka)
Stojan Bolič je vse svoje življenje posvetil prvi pomoči, tako v profesionalnem kot prostovoljskem smislu. Zadnjih 12 let je izjemen in predan mentor ekipam prve pomoči. V letu 2023 je pod njegovim okriljem delovalo 18 prostovoljcev, ki so opravili 974 ur prostovoljskega dela. Stojan prostovoljce motivira, vpliva na njihovo osebno rast, samozavest, skrbi za občutek pripadnosti in je njihov zgled. Pravijo mu »Ata Stojan« in »lokalni junak«. Odlikujejo ga predanost, poštenost, nadpovprečna zavzetost in iskrenost – vse to pa zna prenesti na člane ekip prve pomoči, ki so medsebojno izjemno povezani. Prav zaradi Stojana ostajajo dolgo aktivni v prostovoljski aktivnosti, ki zahteva veliko njihovega časa in tudi odgovornosti. Stojan je bil tudi pobudnik vzpostavitve mreže javno dostopnih defibrilatorjev v sklopu projekta »Ponosni, da lahko pomagamo« v Pivki. Prostovoljka Petra Žele Šanj je o Stojanu zapisala: »Poučevanje prve pomoči in prenašanje znanja na druge vidi kot neposredno možnost nekomu rešiti življenje. Vsi tisti, ki se gibljemo v njegovi bližini, vsak trenutek čutimo strast, ki jo goji do življenja. S svojo prezenco in nastopom v sleherniku zbudi željo po tem, da bi znal pomagati, pristopil, bil drugačen od povprečja. Zavest o tem, da je potrebno pomagati vsakomur, Stojan vsekakor dviguje na višji nivo. Zaradi njega smo ljudje boljši.”
Naj projekt medgeneracijskega prostovoljstva 2023: UNICEFOV projekt punčke iz cunj
UNICEFOV projekt punčke iz cunj poteka v Sloveniji že 20 let in ozavešča javnost o položaju otrok po svetu ter krepi vrednote solidarnosti in dobrodelnosti že pri najmlajših članih družbe. Projekt ima pomembno vlogo pri povezovanju različnih generacij – od otrok, ki punčke ustvarjajo v vrtcih in šolah, do prostovoljcev srednjih let, ki opravljajo tudi administrativno delo in skrbijo za promocijo projekta, do starejših gospa, ki svoje znanje šivanja Punčk prenašajo na mlajše generacije. Projekt stremi k reševanju izzivov dolgožive družbe, saj spodbuja izobraževanje, ustvarjalnost in prostovoljstvo v celotnem življenjskem obdobju, od otroštva prek srednjih let do starosti ter zasleduje več ciljev trajnostnega razvoja. Pri izvedbi projekta je sodelovali 1000 prostovoljcev, ki so v letu 2023 opravili 36.155 prostovoljskih ur, v projekt pa so se vključile tudi različne druge skupine prostovoljcev, od pedagoških delavcev, do znanih oblikovalcev, varovank iz Zavoda za prestajanje zaporni kazni in študentov Fakultete za dizajn.
NAJ PROSTOVOLJSKA ZGODBA 2023
Slovenska filantropija skupaj z Društvom novinarjev Slovenije natečaj Najboljša prostovoljska zgodba razpisuje od leta 2021. Z natečajem želimo izpostaviti avtorja/avtorico oz. novinarja/novinarko, ki je s svojim prispevkom v medijih prispeval/a k prepoznavnosti prostovoljstva.
Naj prostovoljska zgodba: »Na ulici izgleda povsem normalno, niti sanja pa se nam ne, kakšno bitko bitje znotraj« – Neža Šabanovič Grmšek, ZON.si
Njena zgodba o prostovoljki Tinkari Anžur je navdihujoča, zlasti pa povsem drugačna, kot smo bili zgodb o društvu Hospic vajeni do zdaj. Novinarka je namreč odkrila zgodbo prostovoljke, ki pomaga žalujočim otrokom. Relativno kratek zapis brez patetike pokaže velik pomen prostovoljstva in hkrati nujnost detabuiziranja smrti. V času, ki slavi lepe, malodane popolne in večno mladost, je odprt dialog o smrti, ki je kljub vsemu neizbežna, nujen. Doleti lahko vsako družino v katerem koli času, novinarka je pomembno izpostavila, da prostovoljka pomaga tudi otrokom, ki so izgubili bližnjega zaradi samomora. Novinarka spletnega medija je v lokalnem okolju našla izjemno zgodbo, vredno vsakega velikega, nacionalnega medija. Zlasti pa je članek pomemben za javnost, saj spodbuja empatijo, sočutje in kaže na velik pomen prostovoljstva na področju žalovanja, ki je za vse vsaj v nekem trenutku življenja neizbežno, čeprav o njem ne govorimo veliko.
Posebno priznanje: »Dan slovenskega krvodajalstva: V desetih letih tisoč krvodajalcev manj. Kaj v laboratoriju počne robot?« – Jana Juvan, Večer
Avtorica je osvetlila ozadje krvodajalske akcije v UKC Maribor, v katero se tradicionalno vključujejo tudi njeni kolegi z Večera. Krvodajalstvo je v medijskem poročanju pogosta tema, v prispevku pa je uporabila inovativen pristop: opisala je prostovoljstvo novinarjev, ki so se ob 70-letnici slovenskega krvodajalstva iz opazovalcev prelevili v akterje. Svoje poročanje je avtorica oplemenitila z videoposnetki, ki dejavnosti Centra za transfuzijsko medicino povsem približajo publiki – potencialnim novim krvodajalcem. Prispevek tako hkrati učinkuje kot reportaža in kot povabilo ljudem, da se tudi sami odločijo za velikodušno dejanje, ki rešuje življenja. Ob predstavitvi osebnega doživljanja in opisih medicinskih postopkov je novinarka poročanje podkrepila z objektivno statistiko, ki kaže, da obseg krvodajalstva v zadnjem času upada. Opozorila je, da bi zmanjševanje števila krvodajalcev lahko privedlo tudi do pomanjkanja zalog krvi. Tudi v tem kontekstu novinarska kolektivna akcija pomembno prispeva k promociji solidarnosti v slovenski družbi.
JUNAKI NAŠEGA ČASA 2023/2024
Letos je med prejemniki nazivov Junaki našega časa 39 osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov.
Vsako leto se druščini »junakov« pridruži nekaj novih šol. Letos jih je 8. Naziv prvič prejemajo:
OŠ borcev za severno mejo Maribor, OŠ Jožeta Moškriča, OŠ Ljubo Šercer iz Kočevja, OŠ Mirana Jarca Črnomelj, OŠ Zbor odposlancev Kočevje, 1. Osnovna šola Žalec, Gimnazija Frana Miklošiča Ljutomer, Gimnazija in srednja šola Kočevje.
28 osnovnih šol ter 3 srednje šole oz. dijaški domovi so naziv potrdili:
Osnovna šola Dekani, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, OŠ Franca Rozmana Staneta, OŠ Grad, OŠ Janka Glazerja Ruše, OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, OŠ Jurovski Dol, OŠ Komenda Moste, OŠ Kuzma, OŠ Lava Celje, OŠ Loka Črnomelj, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Lucija, OŠ Medvode, Podružnična šola Bilje OŠ Miren, OŠ Olge Meglič, OŠ Orehek, OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica, OŠ Preska, OŠ Rudolfa Maistra Šentilj, OŠ Sladki Vrh, OŠ Škofljica, OŠ Šmartno pri Litiji, OŠ Toneta Čufarja, OŠ Vransko Tabor, OŠ Zreče, Srednja zdravstvena in kemijska šola Novo mesto, Srednja zdravstvena šola Ljubljana, Šolski center Ljubljana Gimnazije Antona Aškerca, Dijaški dom Antona Martina Slomška, Gimnazija Celje – Center.
Utemeljitve si lahko preberite tukaj.
PROSTOVOLJSTVU PRIJAZNA OBČINA 2024
Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, že več kot trideset let spodbuja razvoj prostovoljstva v Sloveniji. Prostovoljstvo se večinoma odvija v lokalnem okolju in zato je izjemnega pomena odnos občin do prostovoljskih organizacij in prostovoljcev. S podelitvijo naziva »Prostovoljstvu prijazna občina« izpostavljamo občine, ki po mnenju Slovenske filantropije in članic Slovenske mreže prostovoljskih organizacij prepoznavajo pomen prostovoljskega dela občanov za življenje v njihovi skupnosti, cenijo njihovo delo, podpirajo prostovoljske organizacije in namenjajo del občinskih sredstev za razvoj prostovoljstva v svoji občini. Prve nazive Prostovoljstvu prijazno mesto smo podelili leta 2014.
Za sistematično spodbujanje prostovoljstva in zagotavljanje podpore delovanju prostovoljskih organizacij, soustvarjanje pozitivne družbene vrednosti prostovoljstva v lokalni skupnosti in promocijo prostovoljstva z lastnim zgledom vodstev občin smo naziv Prostovoljstvu prijazna občina ponovno potrdili 42 slovenskim občinam. Za aktivno spodbujanje prostovoljstva občanov in podporo delovanju prostovoljcev in prostovoljskih organizacij pa je naziv Prostovoljstvu prijazna občina prvič pridobila ena občina.
Vsem 43 občinam, prejemnicam naziva, iskreno čestitamo! Želimo si, da dobre prakse spodbujanja prostovoljstva ohranijo in nadgrajujejo ter jih ponesejo tudi med druge slovenske občine.
Občina, ki je naziv v letu 2024 pridobila prvič:
Občina Ormož
za spodbujanje prostovoljstva na raznolikih področjih, zagotavljanje podpore mentorjem prostovoljcev v javnih zavodih in nevladnih organizacijah, sodelovanju v prostovoljskih akcijah in projektih, donaciji in materialni pomoči beguncem iz Ukrajine, zgled župana in občinske uprave ter promocijo prostovoljstva med občani.
Občine, ki so naziv v letu 2024 uspešno potrdile:
Občina Črna na Koroškem, Občina Črnomelj, Občina Divača, Občina Domžale, Občina Dravograd, Občina Gornja Radgona, Občina Hrastnik, Občina Hrpelje-Kozina, Občina Ivančna Gorica, Občina Kamnik, Občina Kočevje, Občina Laško, Občina Logatec, Občina Markovci, Občina Medvode, Mestna občina Koper, Mestna občina Kranj, Mestna občina Murska Sobota, Mestna občina Nova Gorica, Mestna občina Slovenj Gradec, Občina Radovljica, Občina Ruše, Mestna občina Velenje, Občina Miren Kostanjevica, Občina Mislinja, Občina Dobrova-Polhov Gradec, Občina Lovrenc na Pohorju, Občina Sevnica, Občina Postojna, Občina Prebold, Občina Radlje ob Dravi, Občina Ravne na Koroškem, Občina Ribnica, Občina Sežana, Občina Slovenske Konjice, Občina Škofja Loka, Občina Štore, Občina Trbovlje, Občina Tržič, Občina Velika Polana, Občina Vodice, Občina Žalec.
Utemeljitve si lahko preberite tukaj.
