Medvode ostajajo Prostovoljstvu prijazno mesto

Občina Medvode je že drugo leto zapored prejemnica naziva Prostovoljstvu prijazno mesto, ki ga je na Slovesnem dnevu prostovoljstva prevzel župan Nejc Smole. Slovenska filantropija je občini naziv podelila za omogočanje dobrih pogojev številnim prostovoljskim organizacijam in za spodbujanje celotne lokalne skupnosti k prostovoljstvu, tudi z organizacijo večjih prostovoljskih dogodkov.

1. Kaj vam osebno pomeni prostovoljstvo in kaj pomeni za vas kot župana?

Prostovoljstvo pomeni živeti v skupnosti. Nobena skupnost ne more živeti niti preživeti brez ljudi, ki del svojega časa namenijo delu v skupno dobro; preprosto zato, ker verjamejo, da s tem delajo dobro tako za druge kot tudi zase. Prostovoljstvo je torej način življenja, v katerega tudi sam iskreno verjamem, saj je po mojem mnenju edina dobra protiutež družbi egoizma.

2. Kako se sami angažirate kot prostovoljec?

Na področju prostovoljstva delujem že dvajset let. Sem član kulturnega društva, gasilskega društva, društva, ki se ukvarja z raziskovanjem ustne zgodovine ter član dveh turističnih društev. Sicer se trudim, da skušam sodelovati kot prostovoljec pri čim večjem številu dogodkov, projektov in prireditev, ki jih organizirajo številna društva v naši lokalni skupnosti. Upam, da s tem kažemo pot. To pot je potrebno skrbno negovati, če želimo našim zanamcem zapustiti družbo, v kateri bo prijetno živeti.

3. Kako vzpodbujate in podpirate prostovoljstvo med svojimi občani?

Najprej, kot rečeno že prej – da deluješ z zgledom prostovoljstva. Zelo pomembno se mi zdi tudi, da znamo opaziti doprinos prostovoljcev in se jim zahvaliti. Četudi je naša kultura mnogokrat precej nagnjena k temu, da smo s pohvalami precej bolj skopi kot s kritikami.

4. Kako poteka vaše sodelovanje s prostovoljskimi organizacijami in javnimi zavodi, ki v svoje delo vključujejo prostovoljstvo?

Vse naše javne zavode vseskozi spodbujamo, da kar se da veliko projektov zastavijo tako, da vanje vključijo prostovoljce, društva ter druge organizacije, ki delujejo na področjih družbenih dejavnosti. Določeni javni zavodi pa so bili s strani občine ustanovljeni prav zato, da pomagajo in podpirajo v prvi vrsti prav projekte, ki jih bodisi izvajajo ali so-izvajajo prostovoljske organizacije. Tu vidim lep napredek in največja pohvala, ki jo lahko slišim s strani prostovoljcev je ta, da so jim sodelavci v upravi ali javnih zavodih olajšali določena bremena.

5. Se podjetja v vaši občini prav tako prostovoljsko angažirajo in prispevajo v okviru korporativnega prostovoljstva?

Da, nekatera. K nam prihajajo tudi podjetja, ki delujejo v Ljubljani. A še bolj kot dnevi korporativnega sodelovanja, ki so gotovo hvalevredna pobuda, se mi zdi pomembno, da znajo podjetja prepoznati dodano vrednost sodelavcev prostovoljcev. Ti ljudje so drugačni. Imajo drugačno občutljivost do sočloveka in zmožnost vživljanja v občutke drugih, zato imajo tudi večjo sposobnost sodelovanja in dogovarjanja. Vse to pa so kvalitete, ki jih prav vsako podjetje gotovo išče tudi pri svojih zaposlenih.

6. Na prireditvi ste bili letos še posebej ponosni na mlade prostovoljce iz vaše občine, učence OŠ Preska in VIZ Frana Milčinskega Smlednik, ki so na prireditvi prejeli naziv Junaki našega časa. Osnovnošolci so lepšali dni oskrbovancem iz Centra starejših Medvode, devetošolci so kot tutorji pomagali prvošolcem, opominjali pa so tudi na odgovorno ravnanje z živalmi. Varovanci zavoda pa so se v lokalno okolje vključevali tako, da so starejšim pomagali pri Rokodelnicah – obliki delovne terapije za starejše. Zakaj se vam zdi pomembno spodbujati prostovoljstvo že pri najmlajših?

Kar seješ v mladosti boš na starost žel, bi lahko rekel. Če mladim že v najzgodnejših letih uspemo približati, tudi privzgojiti vrednoto prostovoljstva kot temeljno vrednoto naše družbe, potem se nam čez leta ni potrebno bati osamljenih starejših, odtujenih skupnosti in vase zaverovanih posameznikov. Prav zato je ta del poslanstva šole po mojem prepričanju včasih mnogo bolj pomemben kot pa znanje.

7. V okviru številnih dogodkov in prireditev kot so Tradicionalna spomladanska čistilna akcija, Festival Medvode v gibanju, Medvoški kulturni festival, Teden vseživljenjskega učenja, Evropski teden mobilnosti pri vas prostovoljci izvajajo res raznolike aktivnosti, npr. z električnim vozilom je prostovoljec iz knjižnice knjige odnašal na dom.Lahko izpostavite nekaj projektov/programov, ki so pomembni in zanimivi?

Naštetih je le nekaj projektov, a naša društva in organizacije letno organizirajo nekaj sto različnih projektov in dogodkov. Vsak izmed njih nagovarja določene ciljne skupine in prav vsak je za socialno prekrvavljenost naše družbe nadvse potreben.

8. Na kakšen način se občanom zahvalite za njihov prostovoljski prispevek?

Pravemu prostovoljci največ pomeni to, da s svojim delom nekomu lahko na tak ali drugačen način pomaga ali polepša dan. Zato je preprost, a iskren hvala največkrat najboljša zahvala. Seveda se hkrati trudimo, da preko javnih razpisov zagotovimo kar se da veliko sredstev, da društva in organizacije lahko izvajajo svoje dejavnosti. Edino področje, kjer smo precej neuspešni, pa je povečevanje kupov papirja in čas, ki ga prostovoljci porabijo, da izpolnijo vse pogoje za pridobitev sredstev. To pa veliko pove o nas kot o družbi, kjer namesto zaupanja vlada bolj načelo nezaupanja in s tem povezanega kopičenja različnih pravilnikov in drugih preprek, ki otežujejo delo.

9. Na katerih področjih opažate, da je potreba po prostovoljski pomoči največja?

Povsod. Prostovoljci so na vseh področjih nepogrešljiv del skupnosti. Ni pomembno, katero področje je, od kulturnih društev do Karitas, od gasilcev do društev upokojencev, vsakdo doprinaša k barvitosti življenja.

10. Kakšna je vaša vizija razvoja prostovoljstva v vaši občini? Kaj bi si še želeli doseči?
Želim si, da bi področje prostovoljstva ostalo vsaj tako množično kot je sedaj. Ocenjujem, da bodo nadvse pomembni koraki, ki jih bomo naredili kot družba v prihodnih letih. Generacije naših starih staršev imajo vrednote solidarnosti, pomoči in prostovoljstva vgrajene v njihovo osnovno razumevanje sveta. Mlajše generacije te sreče niso več imele. Vzgaja jih svet, ki kot pomembne prodaja popolnoma druge vrednote. Če bomo znali prostovoljstvo ceniti in živeti, predvsem pa ga približati mladim, potem se nam ni bati ne za družine, ne za lokalne skupnosti ali za državo. Pomembno je, da vsakdo pri sebi verjame, da je prostovoljstvo pravi način življenja. Ni za vse odgovorna država. Ne – na tem področju je glavna odgovornost na vsakemu izmed nas.

Menite, da izvajamo dobre projekte in bi radi postali naši podporniki? Podprite nas