POT DO SPRAVE Utiranje poti osebam z izkušnjo mučenja do dejavne vloge v skupnosti
Po podatkih UNHCR je trenutno po svetu 60 milijonov ljudi na begu pred vojno, preganjanjem in izgonom. Ta migracijski tok predstavlja izziv za ves svet in rešiti ga moramo skupaj. Težko je podati povsem točne podatke, ocenjuje pa se, da je med begunci in prosilci za azil do 35 odstotkov oseb z izkušnjo mučenja. Od 1. aprila 2015 do 31. marca 2016 je avstrijski Medkulturni center Omega v sodelovanju z organizacijami na Hrvaškem, v Nemčiji, Romuniji in Sloveniji izvajal projekt Pot do sprave – utiranje poti osebam z izkušnjo mučenja do dejavne vloge v skupnosti, da bi osebam z izkušnjo mučenja zagotovili rehabilitacijo, vključno s psihoterapevtsko obravnavo, psihosocialnim svetovanjem in vodenjem primerov, ter jim tako pomagali pri vključevanju v novo skupnost. Cilj projekta je ponuditi osebam z izkušnjo mučenja celosten pristop, ki upošteva tudi različnost kultur in spolov, da bi jim tako pomagali pri obvladovanju travmatičnih izkušenj.
Pričujoča brošura je plod prizadevanj vseh sodelujočih pri projektu. Ne gre torej toliko za teoretično razpravo, bolj za poročilo s terena. Hkrati pa je pri pripravi vsebine te brošure postalo jasno, da moramo poudariti tiste vidike projekta, ki osvetljujejo delo z osebami z izkušnjo mučenja na nov način. Brošura je namenjena predstavitvi najpomembnejših znanj in izkušenj, ki so jih strokovnjaki pridobili na terenu. Gre za rezultat skupnih prizadevanj interdisciplinarne skupine, sestavljene iz zdravnikov, psihologov, psihoterapevtov in socialnih delavcev. Brošura tako odraža multidisciplinarni pristop, ki je bil pri tem projektu osrednjega pomena.
Zahvaljujemo se Evropski komisiji, da je zagotovila posebna sredstva za pripravljalne projekte v zvezi z osebami z izkušnjo mučenja. Z njeno pomočjo smo lahko travmatiziranim osebam s to izkušnjo v petih evropskih državah dve leti zagotavljali celostne storitve. Zahvaljujemo se tudi partnerjem in vsem, ki so aktivno sodelovali pri projektu.
Izvajanje temeljnih standardov za skrbnike otrok brez spremstva v Evropi; Poročilo o oceni stanja v Sloveniji
Cilj pričujočega poročila je oceniti, ali in v kolikšni meri se temeljni standardi o skrbništvu izvajajo v zakonodaji, politiki in praksi v Sloveniji.
Osrednji zaključek tega poročila je, da kljub obstoju nekaterih primerov dobre prakse na nacionalni ravni ostajajo specifične potrebe in pravice otrok brez spremstva v okviru migracijske politike po večini slabo razumljene in upoštevane ter se posledično skrbniki in ostali strokovni delavci, ki delajo z otroki brez spremstva, soočajo z mnogimi izzivi pri zagotavljanju primernega skrbništva.
Temeljni standardi za skrbnike otrok brez spremstva
Temeljni standardi za skrbnike so bili razviti na podlagi odzivov skrbnikov in otrok brez spremstva iz osmih nacionalnih poročil. Otroke brez spremstva smo vprašali, kaj potrebujejo od svojega skrbnika in kako bi ravnali, če bi bili sami skrbniki. Skrbniki pa so odgovarjali na vprašanje, kaj bi potrebovali od svojega skrbnika, če bi bili otroci brez spremstva. Temeljni standardi so plod analize najpomembnejših sporočil otrok in skrbnikov. Stališča otrok in skrbnikov smo presodili glede na Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in druge relevantne dokumente.
