Vlada delno izpolnila ali izpolnila 60 % predvolilnih zavez, spremljanje njihovega izvajanja velik prispevek k zdravju demokracije in politiki vsebine
Mandat aktualne vlade, ki se izteka, je obenem prvi mandat, v katerem je potekal edinstven proces spremljanja dela vlade, ki ga je zastavila in izvajala civilna družba ter volivci in volivke, s ciljem okrepiti politično odgovornost in državljansko participacijo. Stranke aktualne koalicije so se namreč pred državnozborskimi volitvami leta 2022 javno zavezale, da bodo v svojem mandatu uresničile konkretne zaveze, ki jih je civilna družba zbrala skozi deliberativni proces ljudskih skupščin. V civilni iniciativi Glas ljudstva pa smo se zavezali, da bomo uresničevanje zavez redno spremljali in koalicijo opozarjali na dane obljube. Svojo obljubo smo tudi uresničili. Kljub pričakovanim trenjem, razočaranjem in nesoglasjem med civilno družbo in oblastjo je pretekla štiri leta potekal analitičen proces, ki je nedvomno pomembno prispeval k zdravju demokracije v Sloveniji, politične akterje prisilil k večji odgovornosti in transparentnosti svojega dela ter k močnejši, bolj informirani in bolj dosledni državljanski aktivaciji.
In rezultat tega procesa? Vlada je ob koncu svojega mandata izpolnila ali delno izpolnila 73 od 122 zavez, ki jih je pred volitvami dala ljudstvu. To so pokazali rezultati četrtega, zaključnega monitoringa vladnega uresničevanja predvolilnih zavez, ki ga je predstavila iniciativa Glas ljudstva.
V splošnem je najmanj prelomljenih zavez na področjih, ki zadevajo demokracijo, svoboščine, izobraževanje, medije in kulturo, največ neizpolnjenih in prelomljenih pa ostaja tam, kjer se soočajo interesi kapitala ter interesi ljudi in okolja (pravični podnebni prehod in zaščita narave, dostopna stanovanja, trajnostno gospodarstvo). Očitna izjema pri tem je dostopno javno zdravstvo, kjer se je vlada kljub močnemu nasprotovanju privatizacijskih lobijev postavila na stran ljudi in proti zasebnim ter kapitalskim interesom. Ravno na tem področju se tudi jasno kaže, kako je naša tri-letna civilno-družbena kampanja “Ustavimo rušenje javnega zdravstva!”, v okviru katere smo pripravili mnoge peticije, proteste, posvete, analize in zakonske predloge, odigrala ključno vlogo pri spodbudi nujno potrebnih prvih korakov za zaustavitev škodljivih privatizacijskih praks v javnem zdravstvu. Ravno te ukrepe zdaj tudi sama vlada razglaša za enega izmed najbolj pomembnih dosežkov svojega mandata.
Med še neizpolnjenimi ali delno izpolnjenimi je tudi nekaj zavez, ki so ostale »na pol poti«, vendar jih je v naslednjih mesecih še mogoče realizirati: uvedba socialno pravičnega zdravstvenega prispevka, odvisnega od dohodka, sprejem načrta za ukinitev subvencij fosilnim gorivom, ustavitev ustavno sporne militarizacije družbe, več sredstev za javni potniški promet, za razpise Eko sklada, začetek izvajanja Socialnega načrta za podnebje, depolitizacija financiranja RTV Slovenija z uvedbo samodejnega usklajevanja RTV prispevka z inflacijo, zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma, zagotavljanje socialnih pravic prekarnim delavcem_kam, poostren nadzor na trgu dela in višje kazni za kršitelje.
Za izpolnitev teh zavez v prihodnjih mesecih je še dovolj časa, potrebna je le politična volja, zato v iniciativi Glas ljudstva poudarjamo, da so za koalicijske stranke izpolnjene predvolilne zaveze najbolj merodajna in hkrati najbolj učinkovita predvolilna kampanja.
Inovativni proces, ki je potekal zadnja štiri leta pod vodstvom civilne iniciative Glas ljudstva, ki združuje več kot 100 civilnodružbenih organizacij ter več tisoč posameznic_kov z vseh družbenih področij in iz celotne Slovenije, je sledil osrednjim ciljem iniciative: dvigu politične kulture, strankarske transparentnosti in odgovornosti, vzpostavljanju konstruktivnega dialoga med civilno družbo in strankarsko politiko ter spodbujanju aktivnega državljanstva tudi onkraj udeležbe na volitvah zgolj na vsake štiri leta. Prav zato sedanjega mandata ni mogoče primerjati s katerokoli izmed preteklih vlad ali s posameznimi strankami, saj je tak proces potekal prvič, poleg tega pa se je lahko naslanjal le na obljube tistih strank, ki so se bile pred volitvami pripravljene zavezati zahtevam ljudstva. Tako recimo stranki SDS in NSI svojih odgovorov na vprašanja, ki so pomembna za volivce_ke pri odločanju na volitvah, sploh nista dali in kljub številnim vabilom nista želeli sodelovati z iniciativo Glas ljudstva.
Neudeležba strank, ki svojih stališč niso želele podati, je jasen izraz tega, da nekatere stranke niso pripravljene na konstruktivni dialog med civilno družbo in strankarsko politiko. Obratno sta SDS in NSi (in tudi nekatere izven parlamenta) ogromno energije posvetili napadom na civilno družbo, diskreditacijam in širjenju laži o vlogi nevladnih organizacij ter napovedim o odvzemu sredstev, preiskavah in prepovedih ob morebitni zmagi na volitvah.
“Jasno je, da smo družbeno angažirane organizacije, ki se borimo za socialne, človekove in okoljske pravice ter vladavino prava, velik trn v peti politikom, ki jim je intimna opcija predvsem strankokracija in zakulisno dogovarjanje z elitnimi lobiji. Tudi pred tokratnimi prihajajočimi volitvami se bo jasno pokazalo, katere stranke so pripravljene delovati transparentno in prevzeti odgovornost za svoje obljube v dialogu z neodvisno in kritično civilno družbo, katere pa si bodo raje poskušale priboriti glasove s puhlicami in vsebinsko praznim populizmom.”
V iniciativi Glas ljudstva poudarjamo, da je ohranjanje in razvijanje konstruktivnega dialoga med strankarsko politiko in civilno družbo ena izmed ključnih varovalk pred zdrsom proti totalitarnim politikam, s katerimi se soočajo v mnogih državah po svetu. Zato pričakujemo in si želimo, da se bo konstruktivno sodelovanje s političnimi strankami, tudi skozi nesoglasja, soočanja in nasprotna mnenja nadaljevalo v naslednjih mandatih. Vsaka zdrava demokracija in vsaka resnično demokratična stranka si mora želeti kritične in aktivne civilne družbe.
Ocene izpolnjenosti vseh 122 zavez so skupaj z utemeljitvami objavljene na spletni strani civilne iniciative Glas ljudstva.
