Zeinab*, danes 23-letnica iz Iraka*, je v Maribor prispela leta 2017 kot del petčlanske družine. Takrat je bila zelo sramežljiva in je težko zaupala drugim. Ker je bila stara več kot 15 let, se je vključila v program osnovne šole za odrasle, ki ima zelo majhne razrede. V njenem primeru je bilo v razredu le šest učencev, od tega sta bila dva njen brat in sestra. To je omejilo njene možnosti za druženje z vrstniki na način, kot ga otroci običajno doživljajo v šoli. Tako kot mnogi drugi je bila socialno izolirana in se je zaradi svoje sramežljivosti zelo težko povezala z mladimi prostovoljci v naši organizaciji. Čeprav je sama izrazila željo po prostovoljski pomoči, je bila kar dolgo pri navezovanju stika s prostovoljcem v takšni stiski, da ne učenje in ne druženje nista bila zares mogoča. Včasih je bila na srečanjih povsem tiho, včasih je zamujala, včasih ni prišla.
Sčasoma pa se je skozi sodelovanje v številnih skupinskih dejavnostih za mlade postopoma začela odpirati. Končala je program osnovne šole in počasi začela prostovoljno sodelovati pri dejavnostih za mlajše otroke pri nas, udeležila se je tudi mladinskih izmenjav. Letos nas je vse presenetila: končala je srednjo šolo, postala redna prostovoljka v naši organizaciji in začela promovirati prostovoljstvo na šolah. Danes samozavestno stoji pred 40 ali več ljudmi ter glasno in jasno govori o vprašanjih, ki so zanjo najpomembnejša.
*ime in država sta izmišljeni
