Poziv k ukrepanju za zaščito otrok

Organizacije Dobrodelno društvo Petka za nasmeh, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Slovenska fundacija za UNICEF, Rdeči križ Slovenije, Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije, Slovenska filantropija, Društvo Altra, Šent, pozivamo vse odgovorne, naj takoj ukrepajo in otrokom zagotovijo enaka izhodišča. Otroški dodatek, ki je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka,se družinam, ki prejemajo socialno pomoč,še vedno šteje kot dohodek. S tem se socialna pomoč, ki je krepko pod mejo preživetja,še zmanjša in se posledično otroški dodatek uporablja kot osnovni znesek za preživetje družine, kar je nedopustno.

OBRAZLOŽITEV:

Trenutno je približno 13.400 družin z otroki upravičenih do socialne pomoči, od tega okoli 600 enostarševskih družin (Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti). Višina socialne pomoči za posameznika znaša približno 67% sredstev, ki so nujno potrebni za preživetje (Vir: izračun življenjskih stroškov IER).

Že leta 2015 sta Slovenska fundacija za UNICEF in ZPMS, kot enega ključnih ukrepov izpostavila izvzem otroškega dodatka iz sistema socialnih transferjev, ker njegov namen ni osnovna socialna varnost. 

Humanitarna društva ob podpori organizacij, združenih v Nacionalnem forumu humanitarnih organizacij ter Zveze društev pedagoških delavcev, smo ob koncu leta 2016 ponovno pozvali k sprejetju ukrepov, ki bi pomembno prispevali k zmanjšanju posledic revščine za otroke in zmanjšanju socialne izključenosti zaradi socialne ogroženosti. Eden od ključnih ukrepov je tudi ureditev sistema otroških dodatkov, po katerem bo otroški dodatek popolnoma izvzet iz socialnih transferjev, ker njegov namen ni osnovna socialna varnost, ampak predstavlja boljše možnosti za zdrav razvoj in enake možnosti otroka. Prav tako se v otroški dodatek ne sme posegati za poplačilo kakršnih koli drugih terjatev do staršev (npr. neupravičeno prejeta javna sredstva).Opozorili smo, da je revščina otrok širši družbeni problem in predstavlja izbiro države, ki ima v rokah vse vzvode, da resno in odgovorno pristopi k zaščiti otrok pred začaranim krogom revščine: pred socialno izključenostjo, neenakostjo in izgubo možnosti za normalen celostni razvoj.

V začetku leta 2017 je bil v DZ RS vložen predlog o neupoštevanju otroškega dodatka kot dohodka v socialno pomoč, ki ga je koalicija žal zavrnila. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide pa je po tej zavrnitvi predlog obravnaval na svoji seji 9. marca 2017 in sklenil: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Vladi RS, da pripravi ustrezno zakonsko rešitev glede nevštevanja otroškega dodatka v denarno socialno pomoč in jo predloži v obravnavo in sprejem Državnemu zboru RS najkasneje do konca leta 2017.« Ugotavljamo, da Vlada RS do konca leta 2017 ni pripravila ustrezne zakonske rešitve.

Tudi v predlogu Resolucije o temeljnih oblikah družinske politike v RS 2018-2028 je prepoznana potreba, da družinska politika zopet postane avtonomna. S tem, ko so bili otroški dodatki, kot instrument družinske politike, z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev preneseni med socialne transferje, se je družinska politika v pomembni meri spremenila v socialno politiko, zato je nujno potrebno, da družinska politika zopet postane avtonomna.

Pravico do otroškega dodatka so pred kratkim pridobili otroci staršev iz 7. in 8. dohodkovnega razreda, kar je dalo otroškemu dodatku univerzalno noto, za socialno ogrožene družine ostaja otroški dodatek sredstvo za osnovno preživetje.

Primer: Enostarševska družina z enim otrokom ima cenzus denarne socialne pomoči na 430€ mesečno (otroški dodatek štet kot dohodek), kar ne zadošča za preživetje enega odraslega in enega otroka! Cenzus je pod mejo preživetja celo za enega člana. Trenutno izračunani minimalni življenjski stroški  za odraslega so 441€ mesečno.

Navedene nevladne organizacije pozivamo vse odgovorne v državi, predvsem Vlado RS, MDDSZ in Odbor za družino, socialne zadeve in invalide, da nemudoma sproži ukrepe, ki bodo pripeljali k ustrezni rešitvi in zavarovanju otrok iz najranljivejših družin.Upoštevajoč, da je potreba po posebni skrbi za otroka navedena v 56. členu Ustave RS in v Konvenciji o otrokovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina sprejela 20. novembra 1989, ter priznana v Splošni deklaraciji človekovih pravic, v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah (še posebej v 23. in 24. členu), v Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (še posebej v 10. členu) ter v statutih in ustreznih aktih specializiranih agencij in mednarodnih organizacij, ki skrbijo za blaginjo otrok.

PETKA ZA NASMEH        
Milan Jakopovič, l.r.             

SLOVENSKA FILANTROPIJA 
Tereza Novak, l.r.    

ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE              
Darja Groznik, l.r.    

RDEČI KRIŽ SLOVENIJE     
Dr. Dušan Keber, l.r        

UNICEF Slovenija          
Tomaž Bergoč, l.r.    
        

NACIONALNI FORUM HUMANITARNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE
Nataša Sorko, l.r

DRUŠTVO ALTRA      
Dr. Suzana Oreški, l.r.                                                                                                   

ŠENT- SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE
mag. Nace Kovač, l.r.

Odprto pismo-otroški dodatek.pdf

                   

Menite, da izvajamo dobre projekte in bi radi postali naši podporniki? Podprite nas