“Želja po opravljanju prostovoljnega dela se mi je porodila, ko sem med svojimi obiski v domu za ostarele opazila ljudi, ki so brez kakršnih koli vezi, zgolj preko organizacije, prihajali in se posvečali starejšim, da le-ti ne bi bili osamljeni. […]
“Želja po opravljanju prostovoljnega dela se mi je porodila, ko sem med svojimi obiski v domu za ostarele opazila ljudi, ki so brez kakršnih koli vezi, zgolj preko organizacije, prihajali in se posvečali starejšim, da le-ti ne bi bili osamljeni. Prostovoljce sem občudovala, ker so svoj prosti čas namenili popolnim tujcem, zgolj zato, da bi jim polepšali dan, ne da bi računali na materialno povračilo. To me je motiviralo, da sem si želela tudi sama postati prostovoljka. Po spletu sem raziskovala številne opcije prostovoljskih del, kljub temu pa je preteklo kar nekaj let, dokler nisem s tem res začela. Verjetno me je ves čas zaviral zgolj bedasti strah pred neznanim, morda strah pred zavrnitvijo, ne vem. Šele po letu dni, odkar je umrla gospa, ki sem jo obiskovala v domu, sem se zopet lotila iskanja prostovoljnih del, tokrat z obrojenimi sadovi. Po eni strani sem želela zapolniti praznino ob izgubi svoje gospe, po drugi strani pa sem želela zapolniti urnik s tem, da bi bila koristna družbi, da bi moje delo nekaj pomenilo. Tako sem preko spletne strani »prostovoljstvo.org« med opcijami prostovoljenja izbrala druženje s starejšo gospo, poleg tega pa me je nagovoril še oglas za preživljanje prostega časa z gospodično, ki ima Downov sindrom. Stvari so se odvijale hitro – najprej sem dobila svojo mentorico, ta me je nato povezala z uporabnicama, da smo navezali stik, po tem pa sem se, v okviru programa Prostovoljski servis na Slovenski filantropiji, usposabljala še na uvodnem usposabljanju za prostovoljce. Morda se sliši nenavadno, a največji stres sem doživljala pred prvim stikom s samo institucijo in ne pred uporabniki. V uradnih situacijah sem namreč izredno toga, medtem ko me na ulici moja čudaškost prav nič ne ovira (celo ponosna sem nanjo), skratka, v neformalnem okolju nimam zadržkov in se z lahkoto socializiram, za razliko od uradnih srečanj, kjer sem vsa okorna. Sicer gre pri prostovoljenju navsezadnje tudi za formalen proces, saj morajo biti potrebe uporabnikov že vnaprej jasno opredeljene, medtem ko je odgovornost prostovoljcev ključnega pomena, a se kljub temu občutek formalnosti nekako porazgubi, saj gre navsezadnje le za delo z ljudmi, ali bolje, za ljudi. Tako z družinama, s katerima sodelujem, uživam že od prvega srečanja. Prostovoljstvo je ena izmed tistih dimenzij človekove vpetosti v svet, ki življenje osmišlja, zato sem ponosna prostovoljka in takšno delo toplo priporočam!”
Področja prostovoljskega dela na Slovenski filantropiji:
pomoč pri učenju jezikov (slovenščina, angleščina) za migrante
prevoz in razdeljevanje obrokov ljudem v stiski (program Viški hrane – Obrok ljudem, ne smetem)
družabništvo in spremstvo starejših ter gibalno oviranih oseb/pomoč bolnim/pomoč pri rehabilitaciji po zdravljenju v bolnišnici/varstvo otrok/učne pomoči otrokom (program Prostovoljski servis)
korporativne prostovoljske akcije za podjetja
pomoč pri organizaciji in izpeljavi dogodkov Slovenske filantropije (aprilski Dan za spremembe, Veseli dan prostovoljstva v maju in junijski Festival migrantskega filma)
Vsa trenutno objavljena dela za prostovoljce, ki jih iščemo na Slovenski filantropiji, najdete na našem portalu prostovoljstvo.org, in sicer v Posredovalnici prostovoljskih del. V primeru, da iščete prostovoljsko delo na drugih področjih in lokacijah, kot jih ponujamo mi, na portalu pobrskajte po drugih slovenskih regijah, področjih ali prostovoljskih organizacijah.
Oktobra bi vam radi predstavili ponudbo prostovoljskih aktivnosti za študente in mlade, ki jih nudimo organizacije v partnerstvu. Želimo vam zanimivo branje! Na povezavi oktobrski PSSS! novičnik najdete novice vseh petih nevladnih organizacij v partnerstvu. Projekt Povezovalni, Sodelujoči, Strokovni, Slišani! ali enostavno PSSS! je povezal pet različnih […]
Oktobra bi vam radi predstavili ponudbo prostovoljskih aktivnosti za študente in mlade, ki jih nudimo organizacije v partnerstvu. Želimo vam zanimivo branje!
Na povezavi oktobrski PSSS! novičnik najdete novice vseh petih nevladnih organizacij v partnerstvu.
Projekt Povezovalni, Sodelujoči, Strokovni, Slišani! ali enostavno PSSS! je povezal pet različnih organizacij v partnerstvo z namenom boljšega povezovanja ter sodelovanja med nami, povišanja slišanosti o našem delu, izpostavljanja raznolikosti vsebin, ki jih pokrivamo in strokovnosti vsakega posameznega partnerja.
Partnerstvo sestavljamo uveljavljene nevladne organizacije, ki strokovno pokrivamo različna področja, stičišče vseh pa je vzgoja za solidarnost, zagovorništvo ranljivih skupin, delo za skupnost, aktivacija ljudi/prostovoljcev ter usmerjenost k sodelovanju in povezovanju z NVO in drugimi sektorji. Delujemo na različnih nivojih: Slovenska filantropija, Zavod Nefiks, ZPM Ljubljana Moste Polje nacionalno; Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto regionalno in Zavod Voluntariat globalno.
Na Slovenski filantropiji redno iščemo prostovoljce za pomoč pri izvajanju naši programov (Prostovoljski servis, Hrana ljudem – ne smetem, program migracije, medgeneracijsko sodelovanje…). Trenutno so na voljo spodnja prostovoljska dela: Učna pomoč: Ljubljana: Učna pomoč dečku 6.raz. (mat. in slo.) […]
Na Slovenski filantropiji redno iščemo prostovoljce za pomoč pri izvajanju naši programov (Prostovoljski servis, Hrana ljudem – ne smetem, program migracije, medgeneracijsko sodelovanje…). Trenutno so na voljo spodnja prostovoljska dela:
Konec septembra smo na Slovenski filantropiji organizirali zaključni sestanek projekta WELCOMM – Podpora pri vključevanju državljanov tretjih držav z razvijanjem učnih in usklajevalnih orodij, z namenom oblikovanja sprejemajočih in vključujočih skupnosti. V evropskem projektu, ki ga sofinancira Evropska unija iz […]
Konec septembra smo na Slovenski filantropiji organizirali zaključni sestanek projekta WELCOMM – Podpora pri vključevanju državljanov tretjih držav z razvijanjem učnih in usklajevalnih orodij, z namenom oblikovanja sprejemajočih in vključujočih skupnosti. V evropskem projektu, ki ga sofinancira Evropska unija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) so naši partnerji še Rehabilitacijski centar za stres i traumu in Udruge Centar za mirovne studije (Hrvaška), CESIE (Italija) in Südwind (Avstrija). Več o zaključnem sestanku si v angleščini lahko preberete na tej povezavi.
V okviru dvodnevnega sestanka smo pripravili tudi okroglo mizo z naslovom ‘Kakšni so izzivi uspešne integracije migrantov in beguncev v Evropi? Kaj je potrebno, da novim državljanom olajšamo reintegracijski proces?‘. Več o tem, o čem je tekla beseda na okrogli mizi si v angleščini lahko preberete na tej povezavi.
V petek, 4. oktobra, smo v dvorani Gledališče Park proslavili 10 let delovanja Hiše Sadeži družbe Murska Sobota, prvega medgeneracijskega skupnostnega centra v Sloveniji. Ustanovila ga je Slovenska filantropija kot projekt, podprt s strani Norveškega finančnega mehanizma. Gre za prostor, namenjen […]
V petek, 4. oktobra, smo v dvorani Gledališče Park proslavili 10 let delovanja Hiše Sadeži družbe Murska Sobota, prvega medgeneracijskega skupnostnega centra v Sloveniji. Ustanovila ga je Slovenska filantropija kot projekt, podprt s strani Norveškega finančnega mehanizma. Gre za prostor, namenjen povezovanju generacij, prenašanju tradicije ter izmenjavi znanj med vsemi generacijami. Program medgeneracijskega sodelovanja torej uspešno razvijamo že deset let, in med tem časom smo odprli še šest Hiš Sadeži družbe po Sloveniji.
Naš medgeneracijski program popestrijo različne ustvarjalne delavnice, zeliščarske delavnice, šiviljske delavnice, delavnice tradicionalnih prekmurskih obrti, delavnice ročnih del, tečaji tujih jezikov, računalniško opismenjevanje (predvsem starejših, upokojencev), kuharske, lutkovne, literarne, glasbene, cvetličarske, vrtičkarske delavnice, pogovorne delavnice, potopisna predavanja … deluje pa tudi nekaj terapevtskih skupine, skupin za samopomoč ter učne pomoči za šolarje, dijake in študente.
V desetih letih je Hiša Sadeži MS naštela 60.000 obiskov, v njej je našlo svoje mesto preko 8600 uporabnikov, okoli 2000 različnih na leto. Vsako leto je v Hiši aktivnih preko 100 aktivnih prostovoljcev, ki opravijo do 5.000 ur prostovoljskega dela.
Zadnje desetletje smo sodelovali z zelo veliko nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi, podpira nas več občin, za kar smo zelo hvaležni. Povezovanje in sodelovanje je temelj dela Slovenske filantropije. Menimo namreč, da je to pot k napredku družbe in samo tako vsak njen člen, sadež, lahko izživi svojo družbeno vlogo.
Še posebej smo hvaležni Občini Murska Sobota in županu, dr. Aleksandru Jevšku, za podporo v vsem času našega delovanja, saj brez tega ne bi mogli obstati in nanjo računamo tudi v prihodnje. Hvala tudi Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj so nas pred leti sprejeli med socialnovarstvene programe in sofinancirajo naše delo.
Direktorica Slovenske filantropije, Tereza Novak, se je zahvalila še nekaterim posameznikom, ki so bistveno prispevali k temu, da je do izvedbe projekta sploh prišlo: Mojca Krisper, Kristina Plavšak Krajnc, Maja Jenko in marketinška agencija Imago, Tatjana Fras, Bojan Petrijan, Anton Štihec, Andrej Kalamar in Barbara Goričan. Seveda gre vsa zahvala tudi vodji HSD Murska Sobota Darku Kranjcu in vsem zaposlenim.
Gostje so na dogodku lahko uživali ob pesmih ljudskih pevk in pevcev Hiše Sadeži družbe Murska Sobota, skeču znane prekmurske pisateljice ge. Karoline Kolmanič in odlični predstavi TIK-TAK osnovnošolcev DOŠ 1 Lendava, ki jo toplo priporočamo v ogled.
Ker smo tudi kot Slovenska filantropija in Hiša Sadeži družbe odprti za vse, smo obeležitev desete obletnice delovanja združili s projektom ZaVse/4ALL, ki informira in ozavešča javnost o različnih oblikah diskriminacije in tudi o možnostih varstva pred tem pojavom. V tem projektu skupaj z izjemno stand up komičarko Martino Ipša (na dogodku v vlogi voditeljice) opozarjamo, da je pri preprečevanju diskriminacije pomemben vsak od nas – mi smo tisti, ki lahko diskriminaciji rečemo ne in ukrepamo, če jo zaznamo ali poznamo koga, ki je žrtev diskriminacije.
Niso toliko pomembne številke, kot kakovost srečanj, odnosi med ljudmi, pomoč, zaupanje, tolažba, veselje, druženje…Hiša je postala ena velika družina ljudi, ki se radi srečujejo in delijo svoje izkušnje, zgodbe in si popestrijo življenje. Še na mnoga leta!
Slovenska filantropija v okviru programa Mednarodno sodelovanje že od leta 2015 sodeluje z različnimi organizacijami v Maroku v projektih izobraževanja o človekovih pravicah. Laila Bourjila je vodja projektov pri organizaciji ARID v maroški regiji Rif, ki se ukvarja z razvojem […]
Slovenska filantropija v okviru programa Mednarodno sodelovanje že od leta 2015 sodeluje z različnimi organizacijami v Maroku v projektih izobraževanja o človekovih pravicah. Laila Bourjila je vodja projektov pri organizaciji ARID v maroški regiji Rif, ki se ukvarja z razvojem te regije na različnih področjih. Najbolj jo zanima delo z otroki, ker jim je najlažje vcepiti vrednote za dobro državljanstvo in jih posledično vzgojiti v aktivne državljane – doseganje družbenih sprememb na ta način ji je blizu. Je aktivistka za človekove pravice in se trudi vpeljati prostovoljstvo v čim več organizacij, ki se s tem ukvarjajo. Pomembno se ji zdi tudi, da se o človekovih pravicah izobražujejo ljudje, zaposleni v različnih institucijah, in da le-ti znanje predajajo naprej.
Z vašo organizacijo (ARID)
Slovenska filantropija sodeluje že več kot pet let, skupaj smo najprej izvedli
dvoletni (2015-2016) in nato triletni (2017-2019) projekt. Kako je prišlo do
povezave?
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je leta 2014 razpisalo projekt za mednarodno sodelovanje v Maroku, in ker Slovenska filantropija v naši državi ni imela nobenih kontaktov, so povprašali svoje partnerje, s katerimi so sodelovali v Gazi (Palestina). Ti so jim priporočili našo organizacijo ARID in potem nas je Vahida Huzejrović (vodja programa Mednarodno sodelovanje na Slovenski filantropiji) kontaktirala. Sledili so dolgi pogovori po Skype-u s pomočjo Google Translate-a in potrebovali smo nekaj časa, da smo vzpostavili obojestransko zaupanje. Smo pa po vsem tem postali prijatelji!
Oba projekta sta bila
namenjena izobraževanju otrok in drugih ciljnih skupin o človekovih pravicah. Kako
to poteka in kako so jih sprejeli?
Najprej se usposabljanj o tej tematiki udeležijo učitelji in predstavniki različnih institucij, učitelji pa potem o tem izobražujejo otroke v šolah. Bili smo navdušeni nad tem, da so v nekaterih šolah oz. provincah projekt zelo dobro sprejeli in naredili več, kot je bilo od njih zahtevano. Naredili so več delavnic, kot je bilo potrebno, ter organizirali dogodke in praznovanja vseh mednarodnih dni, ki so povezani s človekovimi pravicami.
Kakšno je bilo vaše
sodelovanje s Slovensko filantropijo?
Najprej moram začeti s tem, da cenim resnost, odkritost ter
integriteto ob sodelovanju z vami; še posebej seveda s koordinatorico projekta,
Vahido. Pomembno je tudi to, da so projekti dejansko prinesli neposredno in
konkretno delo z otroki. Všeč mi je, da niso bili neoprijemljivi, da ni vse
skupaj viselo v zraku.
Kaj je v vašo regijo
prineslo to sodelovanje? Je prišlo do kakšnih sprememb?
Učitelji so nam povedali, da je do velikih sprememb prišlo v šolah, da so tako otroci kot učitelji začeli govoriti o človekovih pravicah. Pravijo, da se je spremenil celoten diskurz, pa tudi vedenje otrok in njihovih staršev. Tako regionalna vodstva kot učitelji si želijo, da bi s projektom nadaljevali.
Ni dovolj, da o tej temi izobražujemo samo otroke. Treba je ozavestiti celoten sistem okoli njih – šole, starše, učitelje, vodstva – in spremeniti mentaliteto, kulturo razmišljanja o človekovih pravicah. Zato smo poskrbeli tudi za to, da smo v projekt vključili starše. Učitelji lahko namreč v šoli otrokom razložijo in vcepijo neke nove vrednote, a ko otroci pridejo domov, so lahko spet na istem.
Omenili ste, da bi s projekti radi nadaljevali, imate glede tega še kakšne nove cilje?
Najprej bi radi projekte razširili na nove šole in profesorje. Radi bi ga implementirali tudi v šole, kjer so vključeni migranti in otroci s posebnimi potrebami. Vpis migrantskih otrok v šole se je glede na prejšnja leta letos namreč zelo povečal, saj je veliko ljudi na poti v Evropo obtičalo v Maroku. Treba je usposobiti čim več učiteljev, da bodo znali delati z otroki, ki prihajajo iz drugačnih okoliščin. Trenutno je prisotne veliko diskriminacije do različnih manjšin, tako s strani otrok kot učiteljev, zato jih je treba ozavestiti o tem. Zato je izrednega pomena, da nadaljujemo!
Laila Bourjila se je pri nas mudila prejšnji teden skupaj z Aicho Msaidi iz regionalnega oddelka maroškega Ministrstva za izobraževanje. V petek sta projekta predstavili tudi na slovenskem Ministrstvu za zunanje zadeve (sofinancerju projektov), kar si lahko ogledate v prispevku na Dnevniku TV Slovenija 1.
V torek, 1. oktobra, smo na Šoli za storitvene dejavnosti v Velenju izvedli delavnico o begunski izkušnji v projektu Spoznajmo se. Dijaki 1. in 4. letnika so se s sodelavcem Slovenske filantropije in fantom z begunsko izkušnjo pogovarjali o medkulturnosti in migracijah. Predstavila […]
V torek, 1. oktobra, smo na Šoli za storitvene dejavnosti v Velenju izvedli delavnico o begunski izkušnji v projektu Spoznajmo se. Dijaki 1. in 4. letnika so se s sodelavcem Slovenske filantropije in fantom z begunsko izkušnjo pogovarjali o medkulturnosti in migracijah. Predstavila sta jim vzroke za migracije in načine uspešne integracije; skupaj z udeleženci pa so raziskovali načine, kako lahko sami pomagamo ljudem, ki so prišli iz drugih kultur.
Projekt Spoznajmo se sofinancira Urad vlade RS za komuniciranje. v okviru prizadevanj za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov. Namenjen je informiranju o begunstvu in migracijah, spodbujanju medkulturnega sodelovanja in promociji odprte družbe.
Za osnovne šole, srednje šole in fakultete lahko podobno delavnico pripravimo tudi po naročilu. Več informacij na usposabljanja@filantropija.org
Si znamo predstavljati ovire, s katerimi se starejši srečujejo vsak dan? Je mogoče življenjsko okolje prilagoditi potrebam starajočega se prebivalstva? Lahko s svojim razumevanjem pripomoremo k socialni vključenosti in večji samostojnosti starejših in na ta način zmanjšamo diskriminacijo starejših? Vsi […]
Si znamo predstavljati ovire, s katerimi se starejši
srečujejo vsak dan? Je mogoče življenjsko okolje prilagoditi potrebam
starajočega se prebivalstva? Lahko s svojim razumevanjem pripomoremo k
socialni vključenosti in večji samostojnosti
starejših in na ta način zmanjšamo diskriminacijo starejših?
Vsi se zavedamo, da s starostjo nekatere funkcije opešajo, velikokrat se vsaj trudimo, da bi bili razumevajoči in potrpežljivi, vse premalo pa se zavedamo, kako se počutijo. Zato smo 1. oktobra ob 13.30 organizirali delavnico Skozi oči starejših v MKC Maribor (Ob železnici 16, predavalnica št. 2).
Z udeleženci sta se najprej pogovarjala Boris Krabonja in Mateja Kožuh Novak. V drugem delu so lahko sami preizkusili, kakšen je dan starostnika, ki ga pestijo različne starostne tegobe: z očali, ki simulirajo različna bolezenska stanja (sivo mreno, glavkom, odstop mrežnice …) in rokavicami s tresavico so izpolnjevali obrazce, z umetno ustvarjeno omejeno gibljivostjo sklepov so hodili po stopnicah in pomivali okna.
Delavnice organiziramo v okviru projekta ZaVse, ki ga izvajamo Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji (ZIZRS), kot koordinator projekta ter projektna partnerja Slovenska filantropija in Zavod Vozim.
Tudi osnovnošolci in srednješolci so lahko prostovoljci. Za to ni treba biti odrasel. Tudi mladi lahko polepšate življenje tistim, ki potrebujejo pomoč. Tudi vi lahko prispevate k ohranjanju narave, popravljanju krivic, prizadevanju za bolj pravično družbo. Tudi vi lahko pomagate. […]
PROSTOVOLJSTVO ni samo pomoč nekomu, ki te potrebuje, ampak tudi priložnost za nabiranje izkušenj, raziskovanje poklicev, spoznavanje novih ljudi, nepozabna prijateljstva – skratka, ODLIČNA ŠOLA ZA ŽIVLJENJE.
Pričakujejo vas mladim prostovoljcem prijazne organizacije iz mnogih krajev, ki vam bodo v prijetni družbi in na zanimiv način približale prostovoljsko delo.
Nives je osemnajstletna gimnazijka, ki je že 3. leto prostovoljka Slovenske filantropije. Ukvarja se s športom, zanima jo umetnost – pisanje, filmi, gledališče -, rada tudi potuje. Z njo smo se pogovarjali poleti, na mednarodni mladinski izmenjavi v organizaciji Slovenske […]
Nives je
osemnajstletna gimnazijka, ki je že 3. leto prostovoljka Slovenske
filantropije. Ukvarja se s športom, zanima jo umetnost – pisanje, filmi,
gledališče -, rada tudi potuje. Z njo smo se pogovarjali poleti, na mednarodni
mladinski izmenjavi v organizaciji Slovenske filantropije, ki je letos nosila
naslov ‘Odkrij SE(be)’.
Mednarodne mladinske izmenjave si se letos udeležila že tretjič, tokrat z dodatno vlogo mladega vodje. Kako si se za izmenjavo odločila in kakšna izkušnja je bila to zate?
Slišala sem, da so med udeleženci tako prostovoljci kot tudi
mladoletni begunci in prosilci za azil, kar se mi je zdela dobra priložnost za
spoznavanje novih ljudi, nisem bila pa popolnoma prepričana o tem, kaj naj
pričakujem. Na koncu se je izkazalo, da je bila to zame neprecenljiva izkušnja.
Zdi se mi, da sem šla skozi veliko osebnostno spremembo, od takrat imam
drugačen pogled na svet in stvari vidim širše. Prvič sem spoznala begunce mojih
let in me je zelo pretreslo, da so ljudje, ki so še mlajši od mene, doživeli
stvari, ki so meni znane samo iz filmov ali knjig, kjer se ti zdi vse zelo
oddaljeno. Ko pa jih spoznaš in se z njimi pogovarjaš, ugotoviš, da se takšne
stvari resnično dogajajo in niso redke. Še vsako leto do sedaj je bila izkušnja
posebna, saj udeleženci niso vsi isti – eni pridejo večkrat, drugi so novi.
Čeprav sem letos kolebala ali naj grem ali ne, ker sem si mislila, da sem že
vse doživela, kar se da doživeti na taki zadevi, mi ni žal, da sem prišla. Z
enimi se kakšno leto ne družiš toliko, naslednje leto pa zelo povežeš, pa vedno
so novi ljudje. Ljudje imamo toliko različnih strani in plasti, da ne moreš
človeka zares spoznati v desetih dneh, pa tudi spreminjamo se.
Kakšno bi bilo tvoje
življenje, če teh izmenjav ne bi izkusila?
Moje življenje bi bilo brez te izmenjave kar dolgočasno in prazno. Verjetno se tega ne bi zavedala, a bi z vsem doživetim to izkušnjo zelo pogrešala, če bi mi jo kdo vzel. Spoprijateljila sem se z nekaj ljudmi iz Londona, in me je kar zagrabila želja po potovanju tja – so me pripravljeni tudi gostiti, kar je super. Všeč mi je bilo, da smo se letos prvič zares družili med seboj iz slovenske skupine, da nismo bili razdrobljeni kot prejšnja leta. Kljub temu, da je namen izmenjave seveda izmenjava med kulturami, se je vseeno fino zbližati in pogovarjati tudi s tistimi iz tvoje skupine. Zanimivo, ne, da na novo spoznaš Slovence. Nasploh je bilo med vsemi nami veliko iskrene prijaznosti in zelo malo dram in konfliktov.
Kakšno popotnico boš domov odnesla iz letošnje izmenjave?
Domov bom definitivno odnesla več motivacije za nadaljevanje projektov. Med letom po navadi padeš v neko rutino, kljub temu da so ti všeč stvari, ki jih počneš. Ta izmenjava me brcne ven iz rutine, hkrati pa mi da zagon in nove ideje. Tukaj lažje razmišljaš, ideje in vizije postanejo bolj jasne, mogoče tudi zato, ker si toliko časa v naravi, na svežem zraku. Izkristalizira se ti, kaj dejansko hočeš. Trenutno skušam pisati knjigo in preden sem prišla sem, sem bila v slepi ulici, nisem vedela kako nadaljevati – zdaj imam pa veliko svežih idej in se veselim, da bom to spravila na papir. Pred mano je zadnje leto gimnazije, ki se ga, iskreno, ne veselim; na izmenjavi sem pa prišla do spoznanja, da to ni najpomembnejša stvar na svetu. Seveda je šolo treba narediti, je pa še ogromno drugih stvari, ki so vredne truda. Se mi zdi boljše vlagati energijo v projekte in ideje, ki te veselijo, kot se podvreči stresu in obremenjevati s šolo.
S Slovensko
filantropijo sodeluješ že nekaj let kot prostovoljka, migrantom pomagaš pri
učenju jezika ali pri učenju. Kako si sploh prišla do tega dela in s kom delaš?
Zadnji dve leti pri učenju pomagam družini iz Konga oz.
njihovim štirim osnovnošolcem; pred tem fantu iz Afganistana, zdaj pa bom pa
verjetno punci iz Sirije. Vse skupaj se je začelo tako, da sem našla katalog
prostovoljskih del za mlade in da je bila takrat je tema migracij zelo
aktualna, ker je bil leta 2015, 2016 ‘begunski val’ in vsi so imeli neko
izdelano mnenje o tem, vsi so bili blazno pametni. Jaz sem si želela pač nekomu
pomagati, zraven sem bila pa še malce radovedna glede tega, kdo so ti ljudje, o
katerih se toliko govori. Imela sem željo po humanitarnosti, pa tudi nekakšen
občutek dolžnosti, da nekomu pomagaš.
Se ti zdi, da je ta
občutek dolžnosti med tvojo generacijo razširjen ali ne?
Ne zdi se mi, da moja generacija ne bi imela takšnega
občutka dolžnosti, je pa res, da so nekateri precej leni. Ali se jim resnično
ne da, ali pa so preveč zaposleni s svojimi problemi. Poznam dosti angažiranih mladih
ljudi, je pa tudi res, da se udeležujem mnogo dogodkov in delavnic, povezanih z
aktivizmom, kjer na veliko takšnih mladih naletim. Če bi poznala samo ljudi iz
šolskega okolja, bi imela veliko manj upanja v to, da bi še kdo drug hotel
spremeniti svet na bolje. Definitivno so mladi, ki imajo občutek odgovornosti,
dolžnosti do tega, da gradijo solidarno skupnost, ni jih pa veliko, ki bi za to
tudi kaj naredili.
Že dve leti si
vključena v šolsko gledališko skupino (Curriculum Vitae na Gimnaziji Šentvid),
za katero si napisala tudi dramsko besedilo za predstavo z naslovom Projekt:
DOM(ovina). Med drugim ste jo odigrali tudi na Slovenski filantropiji v okviru
našega Festivala migrantskega filma in odziv je bil izjemen. Kako je do te
predstave prišlo in kakšni so še bili odzivi?
Govori o tem, kako Slovenci vidimo in (ne)sprejemamo begunce
in migrante, ki prihajajo, ali pa mi mislimo da prihajajo k nam. Material sem
zbirala preko svojih prostovoljskih izkušenj, od beguncev, ki jih poznam in iz
strokovnih člankov, ki sem jih prebrala med raziskovanjem. Predstava obravnava
tudi arabsko pomlad in politične dogodke, ki so vplivali na tok migracij;
ukvarja se tudi s tem, kdaj in zakaj je prišlo do migracij. Pri postavitvi sem
sodelovala z mentorico gledališke skupine, profesorico filozofije, ki je zelo
načelna in velika humanistka, vedno na strani človekovih pravic. Hvaležna sem
ji za vso spodbudo, podporo in svobodo, ki mi jo je dala pri pisanju. Potem se
nam je pridružil še Muhammad, ki sem ga spoznala na izmenjavi. Star je 16 let
in je zelo navdihujoča oseba z zelo težko zgodbo za sabo. Poznam ga eno leto,
skozi katero je vseskozi hodil v šolo, zraven še delal, hodil na treninge,
skratka zelo je samostojen za svoja leta – mislim da Slovenci ne znamo biti
tako samostojni pri tej starosti. V predstavi se pojavi in recitira svojo
pesem, ker med drugim v prostem času tudi piše poezijo. Drugače pa v predstavi
igra šest igralcev, ki so prinesli veliko sveže, pozitivne energije in na koncu
besedilo upodobili tako, kot se spodobi. Kljub resni temi predstava ni
zamorjena, in tudi odzivi so bili zelo pozitivni. Ko smo jo uprizorili na šoli
res nisem vedela, kaj naj pričakujem, ker niso vsi gledalci zelo strpni do
migrantov, a so jo na koncu tudi oni presenetljivo dobro sprejeli.
Kako vrstniki
sprejemajo tvojo družbeno angažiranost, še posebej, kar se tiče migrantov?
V šolskem okolju me kar občudujejo, je moje delo kar
pozitivno sprejeto. So sicer komentarji v smislu ‘Joj, da se ti da, kaj pa imaš
od tega?’, ampak me večina ljudi podpira. Glede tega komu pomagam, je pa res
odvisno. Moji prijatelji so zelo odprti, noben ni nastrojen proti migrantom.
Mislim, da bi se tako ali tako težko družila s kom, ki ima tako ekstremne
poglede. Nekateri drugi mišljenje, da prihajajoči migranti ogrožajo Evropo in
da je zaradi njih več kriminala, prinesejo od doma. Res odvisno od človeka do
človeka, težko bi kaj posplošila.
Kaj bi sporočila ali
svetovala svojim vrstnikom?
Razumem, da vsi živimo svoja življenja, kakor si jih želimo. Eni se odločijo, da bodo svoj čas namenili učenju, drugi treningom, tretji bluzenju. Moje sporočilo je namenjeno predvsem tistim, ki svoj čas večinoma namenjajo bluzenju: najdite si cilje v življenju, sprašujte se, kaj hočete postati in kje se vidite v prihodnosti. Delajte na premisi ‘moj idol sem jaz, kakršen bom čez 10 let’. Razumem, da smo si različni in da nimajo vsi ambicij, vsi imamo različne poti v življenju. Mogoče je zato edina stvar, ki bi jo res svetovala mladim to, da naj se zavedajo, da niso sami na svetu. Upam, da nismo zadnja generacija, tako da se potrudimo čuvat naravo in soljudi, sobitja!
Slovenska filantropija mladinske tabore izvaja z namenom, da mladim ponudi izkušnjo medkulturnega sodelovanja, jih senzibilizira za drugačnost ter spodbudi, da tudi sami postanejo akterji odprte in solidarne družbe.
Smiselnost projekta so prepoznali v Zavodu Movit, Nacionalni agenciji programa Erasmus+, Evropska komisija pa je projekt podprla s sredstvi, ki omogočajo kakovostno izvedbo programa in brezplačno udeležbo za mlade.
V petek, 4. oktobra ob 18. uri, bomo v dvorani Gledališče Park v Murski Soboti proslavili 10 let delovanja Hiše Sadeži družbe, prvega medgeneracijskega skupnostnega centra v Sloveniji. Pred 10 leti ga je ustanovila Slovenska filantropija kot projekt, podprt s […]
V petek, 4. oktobra ob 18. uri, bomo v dvorani Gledališče Park v Murski Soboti proslavili 10 let delovanja Hiše Sadeži družbe, prvega medgeneracijskega skupnostnega centra v Sloveniji. Pred 10 leti ga je ustanovila Slovenska filantropija kot projekt, podprt s strani Norveškega finančnega mehanizma. Gre za prostor, namenjen povezovanju generacij, prenašanju tradicije ter izmenjavi znanj med vsemi generacijami. V desetih letih delovanja so se rodile številne ideje, izpeljani so bili različni projekti, utrdile so se vezi med generacijami in okrepilo sodelovanje v lokalnem in regijskem okolju. Slovenska filantropija in njene Hiše Sadeži družbe, ki jih do zdaj po Sloveniji stoji že 6, so prostori, odprti za vse.
Prav zato smo obeležitev desete obletnice delovanja združili s projektom ZaVse/4ALL, ki informira in ozavešča javnost o različnih oblikah diskriminacije in tudi o možnostih varstva pred tem pojavom. Bolje informirani in ozaveščeni bomo lahko v prihodnosti preprečili marsikatero diskriminatorno dejanje ali ob njem ustrezno ukrepali.
Zaposleni in prostovoljci se v Murski Soboti že pospešeno pripravljajo na jutrišnje praznovanje 🙂
Danes so z nami zaposleni iz podjetja Petrol Slovenija, ki imajo na Slovenski filantropiji korporativno prostovoljsko akcijo! Skupaj z našimi uporabniki barvajo klopi iz palet, brusijo ter lakirajo teraso, poleg tega pa še kuhajo, pečejo in se spoznavajo. Vedno smo veseli takšnega sodelovanja […]
Danes so z nami zaposleni iz podjetja Petrol Slovenija, ki imajo na Slovenski filantropiji korporativno prostovoljsko akcijo!
Skupaj z našimi uporabniki barvajo klopi iz palet, brusijo ter lakirajo teraso, poleg tega pa še kuhajo, pečejo in se spoznavajo. Vedno smo veseli takšnega sodelovanja in tega, da naša okolica zaradi vašega zavzetega dela še lepše zasije! Hvala vam za sodelovanje 🙂
Ta teden smo bili iz Slovenske filantropije prisotni na multiplikacijskem dogodku projekta Making it matter – o vplivu prostovoljstva na socialno vključenost – v Gozdu Martuljek. V skupini 40 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Belgije in Danske smo raziskovali primere […]
Ta teden smo bili iz Slovenske filantropije prisotni na multiplikacijskem dogodku projekta Making it matter – o vplivu prostovoljstva na socialno vključenost – v Gozdu Martuljek. V skupini 40 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Belgije in Danske smo raziskovali primere in možnosti inkluzivnega prostovoljstva. Vsi udeleženi smo se zavedali, da vključenost v prostovoljstvo prinaša posameznikom povišanje samopodobe, občutek lastne vrednosti, višjo empatijo in socialno mrežo, pridobitev novih znanj in spretnosti in še kaj. Tekom dogodka smo pregledali tudi pripravljeno gradivo s pomočjo katerega bi lahko organizacije merile dolgoročni vpliv teh aktivnosti. Več o projektu in različna gradiva so v angleščini dostopna na tej povezavi.
V petek, 20. septembra, smo v Grajskem atriju v Črnomlju organizirali dogodek ‘S smehom nad diskriminacijo‘ v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Tokrat smo posebno pozornost namenili starejšim, LGBT osebam in migrantom. Začeli smo s predstavitvijo izsledkov analize o mobilnosti starejših […]
V petek, 20. septembra, smo v Grajskem atriju v Črnomlju organizirali dogodek ‘S smehom nad diskriminacijo‘ v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Tokrat smo posebno pozornost namenili starejšim, LGBT osebam in migrantom.
Začeli smo s predstavitvijo izsledkov analize o mobilnosti starejših v občini Črnomelj, nadaljevali s stand-up nastopom komičarke Martine Ipša in se na koncu pogovorili o migrantski izkušnji ter izkusil starostne tegobe s pripomočki.
Dogodke in delavnice organiziramo v okviru projekta ZaVse/4All, ki ga izvajamo v partnerstvu z Združenjem izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji (ZIZRS), kot koordinatorjem in Zavodom VOZIM.
Si znamo predstavljati ovire, s katerimi se starejši srečujejo vsak dan? Je mogoče življenjsko okolje prilagoditi potrebam starajočega se prebivalstva? Lahko s svojim razumevanjem pripomoremo k socialni vključenosti in večji samostojnosti starejših in na ta način zmanjšamo diskriminacijo starejših? Vsi […]
Si znamo predstavljati ovire, s katerimi se starejši
srečujejo vsak dan? Je mogoče življenjsko okolje prilagoditi potrebam
starajočega se prebivalstva? Lahko s svojim razumevanjem pripomoremo k
socialni vključenosti in večji samostojnosti
starejših in na ta način zmanjšamo diskriminacijo starejših?
Vsi se zavedamo, da s starostjo nekatere funkcije opešajo, velikokrat se vsaj trudimo, da bi bili razumevajoči in potrpežljivi, vse premalo pa se zavedamo, kako se počutijo. Zato vas 1. oktobra ob 13.30 vabimo na delavnico Skozi oči starejših v MKC Maribor (Ob železnici 16, predavalnica št. 2).
Na izkustveni delavnici boste lahko sami spoznali in občutili nekaj starostnih tegob. Nato pa se bomo pogovarjali o tem, kako ste se ob tem počutili, o odnosu do starejših v družbi in kdaj lahko nerazumevanje in brezbrižnost vodita v diskriminacijo.
13.30-14.00: Pogovor na temo diskriminacije starejših, dr. Mateja Kožuh Novak in Boris Krabonja (UPornik)
14.00-15.30: izkustvena delavnica, Mateja Slapnik, Slovenska filantropija
Prijave zbiramo do 25. septembra 2019 oz. do zapolnitve prostih mest preko spletnega obrazca.
Udeležba je brezplačna! Na voljo je omejeno število mest, zato s prijavami pohitite!
Delavnico
organiziramo v okviru projekta ZaVse, ki ga izvajamo Združenje izvajalcev
zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji (ZIZRS), kot koordinator
projekta ter projektna partnerja Slovenska filantropija in Zavod Vozim.
Ta teden so mladi begunci iz Sirije, ki so v Slovenijo prišli prek programa trajne preselitve in v Mariboru živijo že več kot eno leto, s pomočjo Slovenske filantropije postavili svojo fotografsko razstavo z naslovom ‘Maribor’. V MKC Maribor so predstavili rezultate fotografske delavnice v […]
Ta teden so mladi begunci iz Sirije, ki so v Slovenijo prišli prek programa trajne preselitve in v Mariboru živijo že več kot eno leto, s pomočjo Slovenske filantropije postavili svojo fotografsko razstavo z naslovom ‘Maribor’. V MKC Maribor so predstavili rezultate fotografske delavnice v okviru projekta STIRE, kjer so fotografirali svoje najljubše koščke štajerske prestolnice, gostje pa so obenem spoznavali še kurdske kulinarične dobrote.
Svoj pogled na Maribor je predstavilo 9 izmed udeležencev delavnice, ki so fotoaparat v rokah takrat držali prvič. Sodelovali so pri celotnem procesu postavitve razstave in nanjo s ponosom povabili svoje učitelje/ice, sosede in prijatelje, ki so se odzvali v velikem številu in razstavo lepo pohvalili. Na pomoč jim je priskočil tudi mentor delavnice, Ali Raid Hasan Kibala, ki v Sloveniji živi že sedem let, je tu doštudiral in se ukvarja s fotografijo in videom. Razstavo bomo postavili še v Ljubljani in ponovili v Mariboru.
Medtem ko se večina
evropskih držav osredotoča na zmanjšanje števila ljudi, ki prihajajo v Evropo,
je stotine ljudi izpostavljeno številnim nevarnostim na svojih poteh, živijo v
nečloveških razmerah v begunskih taboriščih itd. Gradnja zidov in zavračanje
udejstvovanja v kateremkoli mehanizmu, ki bi nadomestil trenutno situacijo – se
pravi neredne tokove ljudi, ki potujejo v nevarnih razmerah – pri tem res ne
pomaga. Trajna preselitev je ena izmed najbolj oprijemljivih in neposrednih
oblik deljenja odgovornosti s strani mednarodne skupnosti. Je ključna
intervencija, ki zagotavlja učinkovito rešitev za moške, ženske, dekleta in
fante, ki se spopadajo z določenimi ranljivostmi v državi azila.
Žal je takšna intervencija na voljo samo delčku beguncev po celem svetu. V Sloveniji je trenutno 36 oseb, ki so prišle preko programa trajne preselitve (resettlement), vsi živijo v Mariboru že skoraj eno leto.
Trajna preselitev je proces, ki se ne konča s preselitvijo begunca v novo
državo. Države zagotovijo beguncem podporo in priložnost nadaljevanja njihovega
življenja, s tem da spodbuja občutek pripadnosti in vključenosti. Projekt STIRE
prispeva k socialni in kulturni podpori za strokovnjake in uradnike ter za
prostovoljce, da bi bolje delovali v medkulturnih okoljih, da bi pridobili
boljše razumevanje kulturnih razlik in medkulturne spretnosti.
Za več o projektu STIRE in konceptu trajne preselitve obiščite projektno spletno stran.
Mnoge organizacije, pobude in projekti iščejo načine za uspešno vključevanje beguncev. Projekt Erasmus+ Job to Stay je posvetil posebno pozornost vključevanju žensk v družbeno življenje in na trg delovne sile v turizmu. Sedaj se projekt počasi približuje cilju, zato v […]
Mnoge organizacije, pobude in projekti iščejo načine za uspešno vključevanje beguncev. Projekt Erasmus+ Job to Stay je posvetil posebno pozornost vključevanju žensk v družbeno življenje in na trg delovne sile v turizmu. Sedaj se projekt počasi približuje cilju, zato v petek, 20. 9., v nemškem Schwerinu organizirajo zaključno konferenco projekta, katerega partner smo tudi Slovenska filantropija. Projektni partnerji bodo podelili svoje ugotovitve in se pogovorili s strokovnjaki iz sveta gospodarstva, politike, znanosti in družbe, da bi našli skupne načrte za trajnostno izvajanje skupnega cilja.
Od 1. oktobra 2017 je devet mednarodnih partnerjev iskalo uspešne načine za vključitev begunk v socialno življenje in na trg delovne sile. Interdisciplinarna projektna ekipa je zbrala veliko uspešnih zgodb; številne ženske in tudi nekateri moški so že trajnostno vključeni na trg delovne sile v turizmu, zato na konferenco vabimo vse – ljudi iz gospodarstva, družbe, izobraževanja in politike, ki vas ta tematika zanima. Konferenca bo odprla vrata skupni izmenjavi izkušenj pri vključevanju beguncev, senzibilizacijo na vseh stopnjah, kakor tudi predstavitev primerov uspešnih projektov, ki so lahko vodilo za vse nadaljnje. Predstavljeni bodo rezultati projekta Job to Stay, predstavljen bo tudi celovit pogled na integracijo begunk z vidika delodajalcev in zaposlenih. O svojih izkušnjah v zadnjih letih bo poročalo tudi Ministrstvo za socialne zadeve, vključevanje in enakopravnost iz Meklenburg-Pomorjanskega.
Seznanili se boste z vsemi rezultati projekta Job to Stay, kot je Izkaz usposobljenosti Job to Stay. Ta dokument bo poenostavil postopek iskanja enega od petih primernih delovnih mest za begunce na področju turizma. V okviru projekta se je izkazalo, da obstaja potreba po usposabljanju, ki se nanaša na jezikovne in kulturne razlike. Gradivo vsebuje tudi smernice za reševanje, ki olajšajo delo in predstavljajo bolj prilagodljiv instrument za vse. Zelena knjiga “Job to stay” vsebuje še nekaj primerov dobrih praks iz različnih evropskih držav in daje širši vpogled v podobne pobude. Program konference si oglejte na spodnji povezavi.
Včeraj smo v korporativni prostovoljski akciji moči združili prostovoljci podjetja A1 Slovenija, dijaki, vzgojitelji in mentorji VIZ Višnja gora in Slovenska filantropija. Skupaj so polepšali okolico Zavoda in Zajčeve vile – ene izmed enot: naredili so kurišče, uredili ploščad za mizo, […]
Včeraj smo v korporativni prostovoljski akciji moči združili prostovoljci podjetja A1 Slovenija, dijaki, vzgojitelji in mentorji VIZ Višnja gora in Slovenska filantropija. Skupaj so polepšali okolico Zavoda in Zajčeve vile – ene izmed enot: naredili so kurišče, uredili ploščad za mizo, skalnjak in različne grede, zasadili grmovnice, obrezali vrt ter prebarvali nadstrešek in fasado!
Zaradi njihovih pridnih rok je okolica VIZ Višnja gora še bolj zaživela 🙂 Uživali so v lepem vremenu, dobre volje ni manjkalo in rezultati izgledajo super. Zelo smo hvaležni za vse, kar so naredili.
V četrtek, 5. septembra, smo na Slovenski filantropiji pripravili piknik za naše zveste prostovoljce, saj za isti cilj delamo skupaj že mnoga leta, srečamo se pa le malokrat. Pri našem delu ne bi mogli biti tako uspešni zgolj z ekipo […]
V četrtek, 5. septembra, smo na Slovenski filantropiji pripravili piknik za naše zveste prostovoljce, saj za isti cilj delamo skupaj že mnoga leta, srečamo se pa le malokrat. Pri našem delu ne bi mogli biti tako uspešni zgolj z ekipo zaposlenih – naša zmagovalna formula je sodelovanje z vami, prostovoljci!
Imeli smo se imenitno, podelili smo plakete tistim, ki so z nami že več let, dobro smo se najedli falafla in sirske kulinarike, pili eritrejsko kavo, nekaj prostovoljk pa je dobilo novo frizuro ali poslikavo s kano. Še na veliko tako lepih spominov z vami! 🙂
Septembra se oglašamo na temo aktivnosti, ki jih organizacije v partnerstvu izvajamo za izboljšavo funkcionalne pismenosti naših uporabnikov. Želimo vam zanimivo branje! Nekaj malega o funkcionalni pismenosti: Funkcionalno pismena oseba je tista, ki je zmožna sodelovati v vseh življenjskih dejavnostih, […]
Septembra se oglašamo na temo aktivnosti, ki jih organizacije v partnerstvu izvajamo za izboljšavo funkcionalne pismenosti naših uporabnikov. Želimo vam zanimivo branje!
Nekaj malega o funkcionalni pismenosti: Funkcionalno pismena oseba je tista, ki je zmožna sodelovati v vseh življenjskih dejavnostih, v katerih se zahteva pismenost za vsakdanje delovanje v družbeni skupnosti, ter uporablja svoje bralne, pisne in računske spretnosti za osebni razvoj in razvoj družbene skupnosti, pravi Unescova definicija iz leta 1978. Od konca 70. let se je družba precej spremenila in danes funkcionalna pismenost ne pomeni zgolj pismenosti v kontekstu branja in pisanja, temveč tudi uporabo digitalnih orodij ter kritično vrednotenje informacij, ki smo jim izpostavljeni.
Projekt Povezovalni, Sodelujoči, Strokovni, Slišani! ali enostavno PSSS! je povezal pet različnih organizacij v partnerstvo z namenom boljšega povezovanja ter sodelovanja med nami, povišanja slišanosti o našem delu, izpostavljanja raznolikosti vsebin, ki jih pokrivamo in strokovnosti vsakega posameznega partnerja.
Partnerstvo sestavljamo uveljavljene nevladne organizacije, ki strokovno pokrivamo različna področja, stičišče vseh pa je vzgoja za solidarnost, zagovorništvo ranljivih skupin, delo za skupnost, aktivacija ljudi/prostovoljcev ter usmerjenost k sodelovanju in povezovanju z NVO in drugimi sektorji. Delujemo na različnih nivojih: Slovenska filantropija, Zavod Nefiks, ZPM Ljubljana Moste Polje nacionalno; Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto regionalno in Zavod Voluntariat globalno.
Prostovoljski servis je kot vedno v polnem zagonu, v mesecu avgustu pa smo se lotili evalvacij, preverjali smo zadovoljstvo naših uporabnikov. Odzivi uporabnikov so več kot zadovoljivi, kar pa seveda riše vsem nasmehe na obraz – tako uporabnikom, kot prostovoljcem […]
Prostovoljski servis je kot vedno v polnem zagonu, v mesecu avgustu pa smo se lotili evalvacij, preverjali smo zadovoljstvo naših uporabnikov. Odzivi uporabnikov so več kot zadovoljivi, kar pa seveda riše vsem nasmehe na obraz – tako uporabnikom, kot prostovoljcem in seveda vsem, ki stojimo za tem.
Nekaj uporabnikov se je od nas
tudi poslovilo, saj menijo, da so ravno s pomočjo prostovoljcev Slovenske filantropije
prišli do točke, ki so jo želeli doseči.
Uporabnica, ki je dve leti vadila
na izgovorjavi angleškega jezika, pravi »Super
je bilo, definitivno mi je ta pomoč prišla prav. Pridobila sem na samozavesti,
angleščina mi ne povzroča več neke panike, prav tako pa sem veliko bolj
suverena in vešča v govoru angleškega jezika.« (Andreja)
Druga uporabnica pripoveduje: »Pomoč nam je bila več kot dobrodošla. Mama
je osamljena, težko hodi in skrbi sama zase, oče poskrbi za vse. S prostovoljko
sta enkrat tedensko odšli na sprehod, sladoled ali pa sta ostali doma in se
pogovarjali. To je razbremenilo očeta, dalo mu je nekaj prostega časa, mamo pa
je obisk razveselil, ji razbil sivi vsakdan.« (Nuša)
Mama sina avtista pripoveduje, da so se na nas obrnili s prošnjo, da bi nekdo hodil s sinom po mestu. »Ker je sin avtist in zaradi bolezni zelo nezaupljiv do drugih, hkrati pa s tem izoliran od sveta, se nam je to zdela odlična priložnost, saj bi tako z nekom navezal stik in hkrati postal bolj samostojen. Prostovoljska pomoč je trajala eno leto, bili smo zelo zadovoljni. Sin se je opogumil, postal je bolj samozavesten, obenem pa si je našel tudi prijatelja, s katerim je šel od doma, na sprehod, sok, v trgovino. Sin je prišel do točke, ki smo jo želeli- pridobil je na samozavesti in zaupanju.«
Tu so na kratko strnjeni utrinki naših bivših uporabnikov, mi pa že veselo jadramo novim dogodivščinam naproti. V kolikor so vam zgodbe naših uporabnikov všeč in si želite tudi vi biti del zgodbe o prostovoljstvu, se pridružite ekipi prostovoljcev Slovenske filantropije! Področja prostovoljskega dela pri nas:
pomoč pri učenju jezikov (slovenščina, angleščina) za migrante
prevoz in razdeljevanje obrokov ljudem v stiski (program Viški hrane – Obrok ljudem, ne smetem)
družabništvo in spremstvo starejših ter gibalno oviranih oseb/pomoč bolnim/pomoč pri rehabilitaciji po zdravljenju v bolnišnici/varstvo otrok/učne pomoči otrokom (program Prostovoljski servis)
korporativne prostovoljske akcije za podjetja
pomoč pri organizaciji in izpeljavi dogodkov Slovenske filantropije (aprilski Dan za spremembe, Veseli dan prostovoljstva v maju in junijski Festival migrantskega filma)
Vsa trenutno objavljena dela za prostovoljce, ki jih iščemo na Slovenski filantropiji, najdete na našem portalu prostovoljstvo.org, in sicer v Posredovalnici prostovoljskih del. V primeru, da iščete prostovoljsko delo na drugih področjih in lokacijah, kot jih ponujamo mi, na portalu pobrskajte po drugih slovenskih regijah, področjih ali prostovoljskih organizacijah.
Ste se tudi vi kdaj spraševali kaj storiti, kako svetovati, ko slišite, da je nekdo diskriminiran ali se tako počuti? Ste vedeli, da to, kar se dogaja ni prav, niste pa vedeli, kaj narediti? Te dileme poznamo in verjamemo, da […]
Ste se tudi vi kdaj
spraševali kaj storiti, kako svetovati, ko slišite, da je nekdo diskriminiran
ali se tako počuti? Ste vedeli, da to, kar se dogaja ni prav, niste pa vedeli,
kaj narediti?
Te dileme poznamo in verjamemo, da so jasni odgovori na taka vprašanja pomembni za vse, ki delamo z ranljivimi skupinami oziroma s potencialnimi žrtvami diskriminacije, zato vas 12. septembra 2019 ob 11.00 vabimo na delavnico Prepoznajmo diskriminacijo in ukrepajmo v Hišo Sadeži družbe Žalec (Hmeljarska ulica 2, Žalec).
Pravnica Jana Huč Uršič nam bo predstavila veljavno zakonodajo na področju varstva pred diskriminacijo in odgovorila na konkretna vprašanja, pogovarjali se bomo o tem, kakšno vlogo lahko prevzamemo, in se skupaj naučili presoditi, kdaj gre za diskriminacijo in kdaj ne, pa tudi, kako lahko z novim znanjem pomagamo ljudem, ki so tarče diskriminacije.
Delavnico
organiziramo v okviru projekta ZaVse/4 ALL, ki ga izvajamo v partnerstvu z
Združenjem izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji (ZIZRS)
kot koordinatorjem in Zavodom Vozim.
Ste se tudi vi kdaj spraševali, kaj storiti, kako svetovati, ko slišite, da je nekdo diskriminiran ali se tako počuti? Ste vedeli, da to, kar se dogaja ni prav, niste pa vedeli, kaj narediti? Te dileme poznamo in verjamemo, da […]
Ste se tudi vi kdaj spraševali, kaj storiti, kako svetovati, ko slišite, da je nekdo diskriminiran ali se tako počuti? Ste vedeli, da to, kar se dogaja ni prav, niste pa vedeli, kaj narediti?
Te dileme poznamo in verjamemo, da so jasni odgovori na taka vprašanja pomembni za vse, ki delamo z ranljivimi skupinami oziroma s potencialnimi žrtvami diskriminacije.
Odgovore bomo poskusili poiskati na delavnici v ponedeljek, 16. septembra 2019 ob 10h v Novem mestu (prostori DRPD, Novi trg 9).
Pravnica Jana Huč Uršič nam bo predstavila veljavno zakonodajo na področju varstva pred diskriminacijo in odgovorila na konkretna vprašanja, pogovarjali se bomo o tem, kakšno vlogo lahko prevzamemo, in se skupaj naučili presoditi, kdaj gre za diskriminacijo in kdaj ne, pa tudi, kako lahko z novim znanjem pomagamo ljudem, ki so tarče diskriminacije
Delavnico organiziramo v okviru projekta ZaVse/4 ALL, ki ga izvajamo v partnerstvu z Združenjem izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji (ZIZRS) kot koordinatorjem in Zavodom Vozim.
V okviru evropskega projekta FORUM -Za otroke brez spremstva: prenos znanja za strokovnjake in strokovnjakinje z namenom krepitve rejništva, ki ga sofinancira Evropska unija iz sredstev Programa za pravice, enakost in državljanstvo, je dr. Muireann Ní Raghallaigh, predavateljica in strokovnjakinja […]
V okviru evropskega projekta FORUM -Za otroke brez spremstva: prenos znanja za strokovnjake in strokovnjakinje z namenom krepitve rejništva, ki ga sofinancira Evropska unija iz sredstev Programa za pravice, enakost in državljanstvo, je dr. Muireann Ní Raghallaigh, predavateljica in strokovnjakinja za rejništvo otrok brez spremstva na Irskem, pripravila članek‘The Provision of Foster Care for Unaccompanied Migrant Children: Some considerations’. Želimo vam prijetno branje.
Slovenska filantropija je v okviru evropskega projekta FORUM – Za otroke brez spremstva: prenos znanja za strokovnjake in strokovnjakinje z namenom krepitve rejništva, ki ga sofinancira Evropska unija iz sredstev Programa za pravice, enakost in državljanstvo, izdala Smernice za zagotavljanje […]
Slovenska filantropija je v okviru evropskega projekta FORUM –Za otroke brez spremstva: prenos znanja za strokovnjake in strokovnjakinje z namenom krepitve rejništva, ki ga sofinancira Evropska unija iz sredstev Programa za pravice, enakost in državljanstvo, izdala Smernice za zagotavljanje minimalnih standardov na področju rejništva za otroke brez spremstva ter Gradivo za usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov v Evropi, ki med drugim vsebuje teoretični del, seznam dobrih praks iz različnih držav in PPT predstavitve usposabljanj, ki smo ju izvedli aprila in maja 2019. Dokumenta sta namenjena strokovnim delavkam in delavcem centrov za socialno delo ter ostalim deležnikom in deležnicam, ki delujejo na področju rejništva in otrok brez spremstva.
Video je nastal v okviru projekta FORUM – Za otroke brez spremstva: prenos znanja za strokovnjake in strokovnjakinje z namenom krepitve rejništva (FORUM. FOR Unaccompanied Minors: transfer of knowledge for professionals to increase foster care), ki ga je sofinancirala Evropska […]
Video je nastal v okviru projekta FORUM – Za otroke brez spremstva: prenos znanja za strokovnjake in strokovnjakinje z namenom krepitve rejništva (FORUM. FOR Unaccompanied Minors: transfer of knowledge for professionals to increase foster care), ki ga je sofinancirala Evropska unija iz sredstev Programa za pravice, enakost in državljanstvo, katerega partnerica je tudi Slovenska filantropija. Virtualni ogled je namenjen prikazu praktičnih korakov za izvajanje rejništva, od sprejema otrok migrantov do pridobivanja rejniške družine preko neposrednih izkušenj in intervjujev. Delo je potekalo pod vodstvom organizacije CORAM iz Velike Britanije, rezultat pa je 10-minutni posnetek, v katerem je predstavljeno zagotavljanje rejništva za otroke brez spremstva, prosilce za mednarodno zaščito, skozi intervjuje z mladimi, rejnicami, socialnimi delavkami_ci ter strokovnjakinjami_ki na področju rejništva, ki nam v posnetku zaupajo svoje izkušnje. Video je namenjen vsem, ki so vključeni v sistem rejništva.
Sedem udeležencev iz Slovenije se je skupaj z voditeljem odpravilo na 15 dnevno mladinsko izmenjavo na Slovaškem z naslovom »Care and share«, ki poteka na temo ekologije. Predstavili so dobro prakso, ki jo imamo v Sloveniji in na splošno ugotavljali, […]
Sedem udeležencev iz Slovenije se je skupaj z voditeljem odpravilo na 15 dnevno mladinsko izmenjavo na Slovaškem z naslovom »Care and share«, ki poteka na temo ekologije. Predstavili so dobro prakso, ki jo imamo v Sloveniji in na splošno ugotavljali, da je Slovenija zares čista država. Hvala RCERO Ljubljana, da ste nas pred izmenjavo opremili z informacijami in nam omogočili vpogled v to, kaj se dogaja z našimi smetmi.
Mladi so ugotovili tudi, da nekatera mesta oz. njihovi predeli, iz katerih prihajajo drugi mladi, ne ponujajo možnosti ločevanja odpadkov. Izvedeli smo več o globalnem segrevanju in o tem, koliko odpadkov zares ustvarimo. Poleg vsega se ima skupina super, uči se bivanja v skupini in skrbi drug za drugega, spoznava nove države, pridobiva na samozavesti in pili svoje komunikacijske veščine, tudi s spoznavanjem novih jezikov.
Avgusta se oglašamo na temo vzgoje mladih za družbeno odgovornost, ki smo jo izvajali preko poletnih aktivnosti. Želimo vam zanimivo branje! Na povezavi avgustovski PSSS! novičnik najdete novice vseh petih nevladnih organizacij v partnerstvu. Projekt Povezovalni, Sodelujoči, Strokovni, Slišani! ali enostavno PSSS! je povezal pet različnih organizacij […]
Projekt Povezovalni, Sodelujoči, Strokovni, Slišani! ali enostavno PSSS! je povezal pet različnih organizacij v partnerstvo z namenom boljšega povezovanja ter sodelovanja med nami, povišanja slišanosti o našem delu, izpostavljanja raznolikosti vsebin, ki jih pokrivamo in strokovnosti vsakega posameznega partnerja.
Partnerstvo sestavljamo uveljavljene nevladne organizacije, ki strokovno pokrivamo različna področja, stičišče vseh pa je vzgoja za solidarnost, zagovorništvo ranljivih skupin, delo za skupnost, aktivacija ljudi/prostovoljcev ter usmerjenost k sodelovanju in povezovanju z NVO in drugimi sektorji. Delujemo na različnih nivojih: Slovenska filantropija, Zavod Nefiks, ZPM Ljubljana Moste Polje nacionalno; Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto regionalno in Zavod Voluntariat globalno.
Za naše izdelke, ki jih šivajo v Hiša Sadeži družbe Murska Sobota in sledijo filozofiji redizajna, iščemo jeans in stare kavbojke. Iz jeansa šivamo veliko različnih izdelkov, nekaj jih je na spodnji fotografiji. Se želite znebiti tudi starih zaves? Na Slovenski […]
Za naše izdelke, ki jih šivajo v Hiša Sadeži družbe Murska Sobota in sledijo filozofiji redizajna, iščemo jeans in stare kavbojke. Iz jeansa šivamo veliko različnih izdelkov, nekaj jih je na spodnji fotografiji.
Se želite znebiti tudi starih zaves? Na Slovenski filantropija jih spreminjamo v vrečke za nakup sadja in zelenjave, zato bomo donacije (opranih) zaves izjemno veseli! Vrečke si lahko ogledate na spodnji fotografiji, če so vam všeč pa jih lahko kupite tukaj.
V primeru, da imate viške jeansa ali zaves, jih lahko prinesete na sedež Slovenske filantropije v Ljubljani (od 8h do 17h) ali v naše poslovne enote v Mariboru (od 8h do 16h), Murski Soboti, Žalcu, Črnomlju, Metliki, Logatcu ali Vipavi! Kontakte in lokacije najdete tukaj, delovne čase Hiš Sadeži družbe pa tukaj.
Občina Postojna je letos potrdila naziv Prostovoljstvu prijazno mesto 2019. Priznanje je prejela za aktivno podporo prostovoljskim organizacijam, za omogočanje brezplačnih prevozov občanov v mesto s pomočjo voznikov-prostovoljcev, za promocijo prostovoljstva med najmlajšimi in za razširitev priznanj za Naj skupino mladih […]
Občina Postojna je letos potrdila naziv Prostovoljstvu prijazno mesto 2019. Priznanje je prejela za aktivno podporo prostovoljskim organizacijam, za omogočanje brezplačnih prevozov občanov v mesto s pomočjo voznikov-prostovoljcev, za promocijo prostovoljstva med najmlajšimi in za razširitev priznanj za Naj skupino mladih prostovoljcev. Občina tudi s pripravo razpisov za prostovoljske organizacije promovira in vzpodbuja sodelovanje prostovoljcev. Priznanje je prevzel župan Igor Marentič.
1. Na posvetu »Ker želimo, da ljudje živijo z našo občino«, ki je potekal pred podelitvijo priznanj Prostovoljstvu prijazno mesto, ste poudarili, da je pomembno v prostovoljstvo vzgajati že najmlajše. Mladi v vaši občini, ki so tudi najbolj aktivni in številni med prostovoljci pri vas, radi priskočijo na pomoč tako starejšim občanom, osebam s posebnimi potrebami, kot tudi vrstnikom. Sami tudi podeljujete priznanja Naj mladim prostovoljcem in Naj prostovoljskemu razredu v vaši občini. Zakaj se vam zdi prostovoljstvo tako pomembna izkušnja in popotnica za mlade?
Če že v mlade glave vsadiš idejo o dobri družbi, ki si brezpogojno pomaga med sabo, jim na ta način pokažeš, da je svet lahko tudi lep. Da za vsako stvar ni potrebno plačilo, oziroma da to lahko dobiš v obliki dobre volje, nasmeha in prijaznih besed. Zdi se nam izredno pomembno, da otrokom pokažemo, da niso pomembne zgolj materialne dobrine in da se vsega ne da kupiti z denarjem. Na tak način z majhnimi koraki ustvarjamo boljšo družbo.
2. Pred kratkim ste odprli ArtCaffe Postojna – prostor za srečanja, druženja in ustvarjanje ob različnih dogodkih in delavnicah, ki ga soustvarjajo mladoletniki brez spremstva. Nam lahko opišete svojo izkušnjo z njimi, angažiranje prostovoljcev za njihovo lažje vključevanje in doprinos za vaše mlajše in starejše občane?
Mladoletniki brez spremstva so v Postojni sedaj že dobra tri leta. Večji del je takšnih, ki jim naše mesto prestavlja eno izmed postojank za naprej, imamo pa tudi jedro mladih, ki ostajajo v Postojni, se vključujejo v naše okolje, obiskujejo naše programe izobraževanja, nekateri izmed njih so se tu tudi zaposlili. Prostovoljci tudi pri tem projektu igrajo pomembno vlogo, saj jim prav pri tem vključevanju najbolj pomagajo – jih učijo slovenskega jezika, se z njimi družijo, pomagajo pri vsakdanjih opravkih in tako naprej. In tudi mladi prostovoljci na ta način rastejo, bogatijo svoje znanje in izkušnje ter, nenazadnje, zorijo v modre ljudi.
3. V občini Postojna je aktivnih 8.775 prostovoljcev in prostovoljk, ki delujejo v okviru 24 prostovoljskih organizacij. Največ prostovoljskih ur je bilo opravljenih na področju socialne dejavnosti, kulture in umetnosti, sledi pa jim področje turizma. Kako poteka vaše sodelovanje s prostovoljskimi organizacijami in javnimi zavodi, ki v svoje delo vključujejo prostovoljstvo?
Kot občina v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev financiramo/sofinanciramo dejavnosti prostovoljskih organizacij, nadaljujemo pa tudi s sofinanciranjem zaposlitev preko programov aktivne politike zaposlovanja v prostovoljskih organizacijah, spodbujamo jih tudi k prijavam na razpise, ki jih občina razpisuje.
4. Na kakšen način umeščate prostovoljsko delo v pripravo razpisov?
Občina Postojna vsako leto objavlja razpise, ki so namenjeni sofinanciranju delovanja društev (projekti ali redni programi). Pri razpisih imajo prijavitelji možnost, da v vlogi navedejo, ali pri izvajanju njihovih dejavnosti sodelujejo prostovoljci ter koliko ur opravijo. To je tudi eno izmed meril ocenjevanja, ki prijaviteljem prinese dodatne točke (več ur prostovoljskega dela prinese več točk), kar pomeni tudi več sredstev. Na ta način občina spodbuja prostovoljsko delo.
5. V vaši občini je v prostovoljska gasilna društva včlanjenih skoraj 1.200 prebivalcev, za požarno varnost pa skrbi 250 operativnih gasilcev. Koliko izmed njih je zaposlenih in koliko je prostovoljcev? Se vam zdi prav, da tovrstna aktivnost v naši državi večinoma temelji le na prostovoljcih?
V občini je deveti prostovoljnih gasilskih društev, zaposlenih je le osem gasilk in gasilcev. To je jedro, ki je ves čas v pripravljenosti. Vsi ostali so prostovoljci kakršne bi si vsakdo želel.
Zagotovo bi bilo bolje, da bi imeli več profesionalnih, poklicnih gasilskih enot. To daje že samo po sebi občutek večje varnosti kakor dejstvo, da gasilska pomoč temelji na dobri volji prostovoljnih gasilcev.
Ampak verjamem, da se za gasilstvo v Sloveniji ne bi smeli bati. Imamo odlične fante in dekleta, ki ob vsaki uri priskočijo na pomoč, prostovoljna gasilska društva imajo veliko podmladka, kar pomeni, da bodo še dolgo vztrajala in za njihovo prihodnost ni strahu. Prav pa je, da gre država (ali preko občin, ali na kak drugačen način), prostovoljnim gasilcem naproti, jim nudi finančno podporo in dobre pogoje za opravljanje njihove dolžnosti. Če bo za to poskrbljeno, sem prepričan, da tudi prostovoljcev v gasilstvu ne bo zmanjkalo.
6. Spodbujate tudi medgeneracijsko sodelovanje in skrb za starejše. Že več kot leto dni tudi v vaši občini s pomočjo Zavoda Sopotniki skrbite za prevoz starejših občanov s podeželja v mesto in nazaj. Kaj starostnikom pomeni možnost vključevanja v družabno življenje?
S Sopotniki smo marsikateremu starejšemu občanu približali in omogočili dostop do zdravnika, trgovine in drugih krajev ter storitev, ki jih želijo uporabiti, pa do njih zaradi nemobilnosti enostavno ne morejo.
V dobrem letu so se številni občani že lepo privadili na prostovoljce, česar smo zelo veseli. Z uporabniki imajo prostovoljci zelo pozitivne izkušnje, med njimi nastajajo čisto prava prijateljstva. Nenazadnje Sopotniki niso zgolj prevozniki, temveč znajo prisluhniti tudi marsikateri težavi starostnikov, ki se z njimi odpravljajo na pot. Kot pribito drži, da je za boljše počutje včasih potrebna zgolj lepa beseda, ki jo oni vedno namenijo svojim uporabnikom.
7. Lahko izpostavite še kakšen projekt/program, na katerega ste še posebej ponosni?
Zagotovo smo zelo ponosni na pridobitev naziva Unicefovo otrokom prijazno mesto in pa certifikata Mladim prijazna občina. S tem le še potrjujemo, kako pomembno je za nas delo z mladimi in da smo na tem področju kar uspešni. Hkrati je to spodbuda za naprej.
8. Na katerih področjih opažate, da je potreba po prostovoljski pomoči največja?
Lahko bi rekel da v vseh javnih ustanovah, ki delujejo za dobrobit bivanja občanov, primanjkuje kadra. Zato je vsaka tovrstna pomoč dobrodošla. V domu starejših občanov, v šolstvu, medgeneracijskem centru itd.
9. Kako se sami in vaši sodelavci angažirate kot prostovoljci?
S svojimi sodelavci sodelujem pri različnih dobrodelnih akcijah (na primer vožnja Sopotnika), organiziramo sprejeme za naše prostovoljce, da se jim na takšen način še dodatno zahvalimo za njihov nesebični trud, predvsem pa se vsi na občini trudimo, da skrbimo za promocijo prostovoljstva in programov, ki prostovoljstvo podpirajo, saj se lahko na ta način dotaknemo več ljudi in jih spodbujamo k opravljanju prostovoljskega dela.
10. Kakšna je vaša vizija razvoja prostovoljstva v vaši občini? Kaj bi si še želeli doseči?
Mislim, da je naša občina na dobri poti glede prostovoljstva in predvsem si želim, da z nje ne bi skrenila. To, da smo prejeli naziv Prostovoljcem prijazno mesto, ne pomeni zaključka, temveč dodatno spodbudo, da bomo še naprej delali v tej smeri, da bomo seveda za prostovoljstvo skušali navdušiti še več ljudi in da bomo še naprej v prostovoljstvo vključevali mlade. Oni so tisti, ki bodo nekoč prišli na naše mesto, in če jim damo dobro podlago, jo lahko nadgradijo.
Prijava na e-novice
Želite prejemati E-novice Slovenske filantropije? Vpišite vaš e-mail.
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.
Več o piškotkih...
English
