Sedem udeležencev iz Slovenije se je skupaj z voditeljem odpravilo na 15 dnevno mladinsko izmenjavo na Slovaškem z naslovom »Care and share«, ki poteka na temo ekologije. Predstavili so dobro prakso, ki jo imamo v Sloveniji in na splošno ugotavljali, […]
Sedem udeležencev iz Slovenije se je skupaj z voditeljem odpravilo na 15 dnevno mladinsko izmenjavo na Slovaškem z naslovom »Care and share«, ki poteka na temo ekologije. Predstavili so dobro prakso, ki jo imamo v Sloveniji in na splošno ugotavljali, da je Slovenija zares čista država. Hvala RCERO Ljubljana, da ste nas pred izmenjavo opremili z informacijami in nam omogočili vpogled v to, kaj se dogaja z našimi smetmi.
Mladi so ugotovili tudi, da nekatera mesta oz. njihovi predeli, iz katerih prihajajo drugi mladi, ne ponujajo možnosti ločevanja odpadkov. Izvedeli smo več o globalnem segrevanju in o tem, koliko odpadkov zares ustvarimo. Poleg vsega se ima skupina super, uči se bivanja v skupini in skrbi drug za drugega, spoznava nove države, pridobiva na samozavesti in pili svoje komunikacijske veščine, tudi s spoznavanjem novih jezikov.
Avgusta se oglašamo na temo vzgoje mladih za družbeno odgovornost, ki smo jo izvajali preko poletnih aktivnosti. Želimo vam zanimivo branje! Na povezavi avgustovski PSSS! novičnik najdete novice vseh petih nevladnih organizacij v partnerstvu. Projekt Povezovalni, Sodelujoči, Strokovni, Slišani! ali enostavno PSSS! je povezal pet različnih organizacij […]
Projekt Povezovalni, Sodelujoči, Strokovni, Slišani! ali enostavno PSSS! je povezal pet različnih organizacij v partnerstvo z namenom boljšega povezovanja ter sodelovanja med nami, povišanja slišanosti o našem delu, izpostavljanja raznolikosti vsebin, ki jih pokrivamo in strokovnosti vsakega posameznega partnerja.
Partnerstvo sestavljamo uveljavljene nevladne organizacije, ki strokovno pokrivamo različna področja, stičišče vseh pa je vzgoja za solidarnost, zagovorništvo ranljivih skupin, delo za skupnost, aktivacija ljudi/prostovoljcev ter usmerjenost k sodelovanju in povezovanju z NVO in drugimi sektorji. Delujemo na različnih nivojih: Slovenska filantropija, Zavod Nefiks, ZPM Ljubljana Moste Polje nacionalno; Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto regionalno in Zavod Voluntariat globalno.
Za naše izdelke, ki jih šivajo v Hiša Sadeži družbe Murska Sobota in sledijo filozofiji redizajna, iščemo jeans in stare kavbojke. Iz jeansa šivamo veliko različnih izdelkov, nekaj jih je na spodnji fotografiji. Se želite znebiti tudi starih zaves? Na Slovenski […]
Za naše izdelke, ki jih šivajo v Hiša Sadeži družbe Murska Sobota in sledijo filozofiji redizajna, iščemo jeans in stare kavbojke. Iz jeansa šivamo veliko različnih izdelkov, nekaj jih je na spodnji fotografiji.
Se želite znebiti tudi starih zaves? Na Slovenski filantropija jih spreminjamo v vrečke za nakup sadja in zelenjave, zato bomo donacije (opranih) zaves izjemno veseli! Vrečke si lahko ogledate na spodnji fotografiji, če so vam všeč pa jih lahko kupite tukaj.
V primeru, da imate viške jeansa ali zaves, jih lahko prinesete na sedež Slovenske filantropije v Ljubljani (od 8h do 17h) ali v naše poslovne enote v Mariboru (od 8h do 16h), Murski Soboti, Žalcu, Črnomlju, Metliki, Logatcu ali Vipavi! Kontakte in lokacije najdete tukaj, delovne čase Hiš Sadeži družbe pa tukaj.
Občina Postojna je letos potrdila naziv Prostovoljstvu prijazno mesto 2019. Priznanje je prejela za aktivno podporo prostovoljskim organizacijam, za omogočanje brezplačnih prevozov občanov v mesto s pomočjo voznikov-prostovoljcev, za promocijo prostovoljstva med najmlajšimi in za razširitev priznanj za Naj skupino mladih […]
Občina Postojna je letos potrdila naziv Prostovoljstvu prijazno mesto 2019. Priznanje je prejela za aktivno podporo prostovoljskim organizacijam, za omogočanje brezplačnih prevozov občanov v mesto s pomočjo voznikov-prostovoljcev, za promocijo prostovoljstva med najmlajšimi in za razširitev priznanj za Naj skupino mladih prostovoljcev. Občina tudi s pripravo razpisov za prostovoljske organizacije promovira in vzpodbuja sodelovanje prostovoljcev. Priznanje je prevzel župan Igor Marentič.
1. Na posvetu »Ker želimo, da ljudje živijo z našo občino«, ki je potekal pred podelitvijo priznanj Prostovoljstvu prijazno mesto, ste poudarili, da je pomembno v prostovoljstvo vzgajati že najmlajše. Mladi v vaši občini, ki so tudi najbolj aktivni in številni med prostovoljci pri vas, radi priskočijo na pomoč tako starejšim občanom, osebam s posebnimi potrebami, kot tudi vrstnikom. Sami tudi podeljujete priznanja Naj mladim prostovoljcem in Naj prostovoljskemu razredu v vaši občini. Zakaj se vam zdi prostovoljstvo tako pomembna izkušnja in popotnica za mlade?
Če že v mlade glave vsadiš idejo o dobri družbi, ki si brezpogojno pomaga med sabo, jim na ta način pokažeš, da je svet lahko tudi lep. Da za vsako stvar ni potrebno plačilo, oziroma da to lahko dobiš v obliki dobre volje, nasmeha in prijaznih besed. Zdi se nam izredno pomembno, da otrokom pokažemo, da niso pomembne zgolj materialne dobrine in da se vsega ne da kupiti z denarjem. Na tak način z majhnimi koraki ustvarjamo boljšo družbo.
2. Pred kratkim ste odprli ArtCaffe Postojna – prostor za srečanja, druženja in ustvarjanje ob različnih dogodkih in delavnicah, ki ga soustvarjajo mladoletniki brez spremstva. Nam lahko opišete svojo izkušnjo z njimi, angažiranje prostovoljcev za njihovo lažje vključevanje in doprinos za vaše mlajše in starejše občane?
Mladoletniki brez spremstva so v Postojni sedaj že dobra tri leta. Večji del je takšnih, ki jim naše mesto prestavlja eno izmed postojank za naprej, imamo pa tudi jedro mladih, ki ostajajo v Postojni, se vključujejo v naše okolje, obiskujejo naše programe izobraževanja, nekateri izmed njih so se tu tudi zaposlili. Prostovoljci tudi pri tem projektu igrajo pomembno vlogo, saj jim prav pri tem vključevanju najbolj pomagajo – jih učijo slovenskega jezika, se z njimi družijo, pomagajo pri vsakdanjih opravkih in tako naprej. In tudi mladi prostovoljci na ta način rastejo, bogatijo svoje znanje in izkušnje ter, nenazadnje, zorijo v modre ljudi.
3. V občini Postojna je aktivnih 8.775 prostovoljcev in prostovoljk, ki delujejo v okviru 24 prostovoljskih organizacij. Največ prostovoljskih ur je bilo opravljenih na področju socialne dejavnosti, kulture in umetnosti, sledi pa jim področje turizma. Kako poteka vaše sodelovanje s prostovoljskimi organizacijami in javnimi zavodi, ki v svoje delo vključujejo prostovoljstvo?
Kot občina v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev financiramo/sofinanciramo dejavnosti prostovoljskih organizacij, nadaljujemo pa tudi s sofinanciranjem zaposlitev preko programov aktivne politike zaposlovanja v prostovoljskih organizacijah, spodbujamo jih tudi k prijavam na razpise, ki jih občina razpisuje.
4. Na kakšen način umeščate prostovoljsko delo v pripravo razpisov?
Občina Postojna vsako leto objavlja razpise, ki so namenjeni sofinanciranju delovanja društev (projekti ali redni programi). Pri razpisih imajo prijavitelji možnost, da v vlogi navedejo, ali pri izvajanju njihovih dejavnosti sodelujejo prostovoljci ter koliko ur opravijo. To je tudi eno izmed meril ocenjevanja, ki prijaviteljem prinese dodatne točke (več ur prostovoljskega dela prinese več točk), kar pomeni tudi več sredstev. Na ta način občina spodbuja prostovoljsko delo.
5. V vaši občini je v prostovoljska gasilna društva včlanjenih skoraj 1.200 prebivalcev, za požarno varnost pa skrbi 250 operativnih gasilcev. Koliko izmed njih je zaposlenih in koliko je prostovoljcev? Se vam zdi prav, da tovrstna aktivnost v naši državi večinoma temelji le na prostovoljcih?
V občini je deveti prostovoljnih gasilskih društev, zaposlenih je le osem gasilk in gasilcev. To je jedro, ki je ves čas v pripravljenosti. Vsi ostali so prostovoljci kakršne bi si vsakdo želel.
Zagotovo bi bilo bolje, da bi imeli več profesionalnih, poklicnih gasilskih enot. To daje že samo po sebi občutek večje varnosti kakor dejstvo, da gasilska pomoč temelji na dobri volji prostovoljnih gasilcev.
Ampak verjamem, da se za gasilstvo v Sloveniji ne bi smeli bati. Imamo odlične fante in dekleta, ki ob vsaki uri priskočijo na pomoč, prostovoljna gasilska društva imajo veliko podmladka, kar pomeni, da bodo še dolgo vztrajala in za njihovo prihodnost ni strahu. Prav pa je, da gre država (ali preko občin, ali na kak drugačen način), prostovoljnim gasilcem naproti, jim nudi finančno podporo in dobre pogoje za opravljanje njihove dolžnosti. Če bo za to poskrbljeno, sem prepričan, da tudi prostovoljcev v gasilstvu ne bo zmanjkalo.
6. Spodbujate tudi medgeneracijsko sodelovanje in skrb za starejše. Že več kot leto dni tudi v vaši občini s pomočjo Zavoda Sopotniki skrbite za prevoz starejših občanov s podeželja v mesto in nazaj. Kaj starostnikom pomeni možnost vključevanja v družabno življenje?
S Sopotniki smo marsikateremu starejšemu občanu približali in omogočili dostop do zdravnika, trgovine in drugih krajev ter storitev, ki jih želijo uporabiti, pa do njih zaradi nemobilnosti enostavno ne morejo.
V dobrem letu so se številni občani že lepo privadili na prostovoljce, česar smo zelo veseli. Z uporabniki imajo prostovoljci zelo pozitivne izkušnje, med njimi nastajajo čisto prava prijateljstva. Nenazadnje Sopotniki niso zgolj prevozniki, temveč znajo prisluhniti tudi marsikateri težavi starostnikov, ki se z njimi odpravljajo na pot. Kot pribito drži, da je za boljše počutje včasih potrebna zgolj lepa beseda, ki jo oni vedno namenijo svojim uporabnikom.
7. Lahko izpostavite še kakšen projekt/program, na katerega ste še posebej ponosni?
Zagotovo smo zelo ponosni na pridobitev naziva Unicefovo otrokom prijazno mesto in pa certifikata Mladim prijazna občina. S tem le še potrjujemo, kako pomembno je za nas delo z mladimi in da smo na tem področju kar uspešni. Hkrati je to spodbuda za naprej.
8. Na katerih področjih opažate, da je potreba po prostovoljski pomoči največja?
Lahko bi rekel da v vseh javnih ustanovah, ki delujejo za dobrobit bivanja občanov, primanjkuje kadra. Zato je vsaka tovrstna pomoč dobrodošla. V domu starejših občanov, v šolstvu, medgeneracijskem centru itd.
9. Kako se sami in vaši sodelavci angažirate kot prostovoljci?
S svojimi sodelavci sodelujem pri različnih dobrodelnih akcijah (na primer vožnja Sopotnika), organiziramo sprejeme za naše prostovoljce, da se jim na takšen način še dodatno zahvalimo za njihov nesebični trud, predvsem pa se vsi na občini trudimo, da skrbimo za promocijo prostovoljstva in programov, ki prostovoljstvo podpirajo, saj se lahko na ta način dotaknemo več ljudi in jih spodbujamo k opravljanju prostovoljskega dela.
10. Kakšna je vaša vizija razvoja prostovoljstva v vaši občini? Kaj bi si še želeli doseči?
Mislim, da je naša občina na dobri poti glede prostovoljstva in predvsem si želim, da z nje ne bi skrenila. To, da smo prejeli naziv Prostovoljcem prijazno mesto, ne pomeni zaključka, temveč dodatno spodbudo, da bomo še naprej delali v tej smeri, da bomo seveda za prostovoljstvo skušali navdušiti še več ljudi in da bomo še naprej v prostovoljstvo vključevali mlade. Oni so tisti, ki bodo nekoč prišli na naše mesto, in če jim damo dobro podlago, jo lahko nadgradijo.
Občina Medvode je že drugo leto zapored prejemnica naziva Prostovoljstvu prijazno mesto, ki ga je na Slovesnem dnevu prostovoljstva prevzel župan Nejc Smole. Slovenska filantropija je občini naziv podelila za omogočanje dobrih pogojev številnim prostovoljskim organizacijam in za spodbujanje celotne lokalne skupnosti […]
Občina Medvode je že drugo leto zapored prejemnica naziva Prostovoljstvu prijazno mesto, ki ga je na Slovesnem dnevu prostovoljstva prevzel župan Nejc Smole. Slovenska filantropija je občini naziv podelila za omogočanje dobrih pogojev številnim prostovoljskim organizacijam in za spodbujanje celotne lokalne skupnosti k prostovoljstvu, tudi z organizacijo večjih prostovoljskih dogodkov.
1. Kaj vam osebno pomeni prostovoljstvo in kaj pomeni za vas kot župana?
Prostovoljstvo pomeni živeti v skupnosti. Nobena skupnost ne more živeti niti preživeti brez ljudi, ki del svojega časa namenijo delu v skupno dobro; preprosto zato, ker verjamejo, da s tem delajo dobro tako za druge kot tudi zase. Prostovoljstvo je torej način življenja, v katerega tudi sam iskreno verjamem, saj je po mojem mnenju edina dobra protiutež družbi egoizma.
2. Kako se sami angažirate kot prostovoljec?
Na področju prostovoljstva delujem že dvajset let. Sem član kulturnega društva, gasilskega društva, društva, ki se ukvarja z raziskovanjem ustne zgodovine ter član dveh turističnih društev. Sicer se trudim, da skušam sodelovati kot prostovoljec pri čim večjem številu dogodkov, projektov in prireditev, ki jih organizirajo številna društva v naši lokalni skupnosti. Upam, da s tem kažemo pot. To pot je potrebno skrbno negovati, če želimo našim zanamcem zapustiti družbo, v kateri bo prijetno živeti.
3. Kako vzpodbujate in podpirate prostovoljstvo med svojimi občani?
Najprej, kot rečeno že prej – da deluješ z zgledom prostovoljstva. Zelo pomembno se mi zdi tudi, da znamo opaziti doprinos prostovoljcev in se jim zahvaliti. Četudi je naša kultura mnogokrat precej nagnjena k temu, da smo s pohvalami precej bolj skopi kot s kritikami.
4. Kako poteka vaše sodelovanje s prostovoljskimi organizacijami in javnimi zavodi, ki v svoje delo vključujejo prostovoljstvo?
Vse naše javne zavode vseskozi spodbujamo, da kar se da veliko projektov zastavijo tako, da vanje vključijo prostovoljce, društva ter druge organizacije, ki delujejo na področjih družbenih dejavnosti. Določeni javni zavodi pa so bili s strani občine ustanovljeni prav zato, da pomagajo in podpirajo v prvi vrsti prav projekte, ki jih bodisi izvajajo ali so-izvajajo prostovoljske organizacije. Tu vidim lep napredek in največja pohvala, ki jo lahko slišim s strani prostovoljcev je ta, da so jim sodelavci v upravi ali javnih zavodih olajšali določena bremena.
5. Se podjetja v vaši občini prav tako prostovoljsko angažirajo in prispevajo v okviru korporativnega prostovoljstva?
Da, nekatera. K nam prihajajo tudi podjetja, ki delujejo v Ljubljani. A še bolj kot dnevi korporativnega sodelovanja, ki so gotovo hvalevredna pobuda, se mi zdi pomembno, da znajo podjetja prepoznati dodano vrednost sodelavcev prostovoljcev. Ti ljudje so drugačni. Imajo drugačno občutljivost do sočloveka in zmožnost vživljanja v občutke drugih, zato imajo tudi večjo sposobnost sodelovanja in dogovarjanja. Vse to pa so kvalitete, ki jih prav vsako podjetje gotovo išče tudi pri svojih zaposlenih.
6.Na prireditvi ste bili letos še posebej ponosni na mlade prostovoljce iz vaše občine, učence OŠ Preska in VIZ Frana Milčinskega Smlednik, ki so na prireditvi prejeli naziv Junaki našega časa. Osnovnošolci so lepšali dni oskrbovancem iz Centra starejših Medvode, devetošolci so kot tutorji pomagali prvošolcem, opominjali pa so tudi na odgovorno ravnanje z živalmi. Varovanci zavoda pa so se v lokalno okolje vključevali tako, da so starejšim pomagali pri Rokodelnicah – obliki delovne terapije za starejše.Zakaj se vam zdi pomembno spodbujati prostovoljstvo že pri najmlajših?
Kar seješ v mladosti boš na starost žel, bi lahko rekel. Če mladim že v najzgodnejših letih uspemo približati, tudi privzgojiti vrednoto prostovoljstva kot temeljno vrednoto naše družbe, potem se nam čez leta ni potrebno bati osamljenih starejših, odtujenih skupnosti in vase zaverovanih posameznikov. Prav zato je ta del poslanstva šole po mojem prepričanju včasih mnogo bolj pomemben kot pa znanje.
7.V okviru številnih dogodkov in prireditev kot so Tradicionalna spomladanska čistilna akcija, Festival Medvode v gibanju, Medvoški kulturni festival, Teden vseživljenjskega učenja, Evropski teden mobilnosti pri vas prostovoljci izvajajo res raznolike aktivnosti, npr. z električnim vozilom je prostovoljec iz knjižnice knjige odnašal na dom.Lahko izpostavite nekaj projektov/programov, ki so pomembni in zanimivi?
Naštetih je le nekaj projektov, a naša društva in organizacije letno organizirajo nekaj sto različnih projektov in dogodkov. Vsak izmed njih nagovarja določene ciljne skupine in prav vsak je za socialno prekrvavljenost naše družbe nadvse potreben.
8. Na kakšen način se občanom zahvalite za njihov prostovoljski prispevek?
Pravemu prostovoljci največ pomeni to, da s svojim delom nekomu lahko na tak ali drugačen način pomaga ali polepša dan. Zato je preprost, a iskren hvala največkrat najboljša zahvala. Seveda se hkrati trudimo, da preko javnih razpisov zagotovimo kar se da veliko sredstev, da društva in organizacije lahko izvajajo svoje dejavnosti. Edino področje, kjer smo precej neuspešni, pa je povečevanje kupov papirja in čas, ki ga prostovoljci porabijo, da izpolnijo vse pogoje za pridobitev sredstev. To pa veliko pove o nas kot o družbi, kjer namesto zaupanja vlada bolj načelo nezaupanja in s tem povezanega kopičenja različnih pravilnikov in drugih preprek, ki otežujejo delo.
9. Na katerih področjih opažate, da je potreba po prostovoljski pomoči največja?
Povsod. Prostovoljci so na vseh področjih nepogrešljiv del skupnosti. Ni pomembno, katero področje je, od kulturnih društev do Karitas, od gasilcev do društev upokojencev, vsakdo doprinaša k barvitosti življenja.
10. Kakšna je vaša vizija razvoja prostovoljstva v vaši občini? Kaj bi si še želeli doseči? Želim si, da bi področje prostovoljstva ostalo vsaj tako množično kot je sedaj. Ocenjujem, da bodo nadvse pomembni koraki, ki jih bomo naredili kot družba v prihodnih letih. Generacije naših starih staršev imajo vrednote solidarnosti, pomoči in prostovoljstva vgrajene v njihovo osnovno razumevanje sveta. Mlajše generacije te sreče niso več imele. Vzgaja jih svet, ki kot pomembne prodaja popolnoma druge vrednote. Če bomo znali prostovoljstvo ceniti in živeti, predvsem pa ga približati mladim, potem se nam ni bati ne za družine, ne za lokalne skupnosti ali za državo. Pomembno je, da vsakdo pri sebi verjame, da je prostovoljstvo pravi način življenja. Ni za vse odgovorna država. Ne – na tem področju je glavna odgovornost na vsakemu izmed nas.
V nedeljo, 21. julija 2019, nas je po dolgotrajni bolezni zapustila bivša sodelavka – prva medicinska sestra v Ambulanti s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja META BENKOVIČ. Sestra Meta je bila odločna in zavzeta pri svojem delu. Njena delovna vnema […]
V nedeljo, 21. julija 2019, nas je po dolgotrajni bolezni zapustila bivša sodelavka – prva medicinska sestra v Ambulanti s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja META BENKOVIČ.
Sestra Meta je bila odločna in zavzeta pri svojem delu. Njena delovna vnema in želja po pomoči bolnim, ki niso imeli zdravstvenega zavarovanja, je najbolj prišla do izraza pri postavljanju temeljev delovanja naše Ambulante. Sestra Meta je bila zaposlena v njej že od samega začetka – od januarja 2002. Tudi zaradi nje in njene zavzetosti pri delu je danes naša Ambulanta prepoznaven program v Sloveniji in primer dobre prakse.
Njen vedno izkazovan poseben čut in skrb za ljudi z obrobja in za ljudi v stiski sta bila za vse njene sodelavce vedno stvar navdiha in želje po tem, da bi jo posnemali.
Ob slovesu izražamo iskreno sožalje vsem, ki so bili Meti
najbližji, ki so bili z njo na poseben način povezani in so jo imeli radi.
Dolgoletni strokovni vodja Ambulante Aleksander Doplihar,
dr. med., spec. MDPŠ s sodelavci
V mesecu maju 2019 smo končali triletni projekt v Maroku, katerega cilj je bil prispevati h kulturi spoštovanja človekovih pravic. Delali smo na opolnomočenju šol in šolskih delavcev v regijah Al Hoceima in Tangier za delovanje na področju izobraževanja o […]
V mesecu maju 2019 smo končali triletni projekt v Maroku, katerega
cilj je bil prispevati h kulturi spoštovanja človekovih pravic. Delali smo na
opolnomočenju šol in šolskih delavcev v regijah Al Hoceima in Tangier za delovanje
na področju izobraževanja o človekovih pravicah in predvsem na direktnem
opolnomočenju otrok skozi informiranje o njihovih pravicah. Z namenom
institucionalizacije programa smo aktivno vključevali tudi lokalne šolske
oblasti.
Koncept projekta, njegove rezultate in učinke si lahko ogledate v video prezentaciji, ki so jo pripravili lokalni partnerji.
Projekt je izvedla Slovenska filantropija v sodelovanje z lokalno partnersko organizacijo ARID in podpori Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.
Ministrstvo za javno upravo je pripravilo že deveto skupno poročilo o prostovoljstvu za leto 2018. Analiza podatkov, ki so jih zagotovile prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom, vpisane v vpisnik – v letu 2018 je oddalo poročilo o prostovoljskem […]
Ministrstvo za javno upravo je pripravilo že deveto skupno poročilo o prostovoljstvu za leto 2018.
Analiza podatkov, ki so jih zagotovile prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom, vpisane v vpisnik – v letu 2018 je oddalo poročilo o prostovoljskem delu v skladu z Zakonom o prostovoljstvu 1.822 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, od tega je oddalo poročilo 1.660 prostovoljskih organizacij in 162 organizacij s prostovoljskim programom – je pokazala, da je skupno število prostovoljcev, ki so opravljali prostovoljsko delo in so vodeni v vpisniku prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, 244.304, opravili pa so 9.903.798 ur prostovoljskega dela.
V
organizacijah s prostovoljskim programom je bilo v letu 2018 skupno število prostovoljcev
10.154, medtem ko je bilo v letu 2017 skupno število prostovoljcev v
organizacijah s prostovoljskim programom 3.626. Iz podatkov je razvidno, da je
močno naraslo število prostovoljcev v organizacijah s prostovoljskim programom
(javnih zavodih).
V okviru prostovoljskih
organizacij je bilo v letu 2018 opravljenih 9.707.716 ur prostovoljskega
dela, medtem ko je bilo v organizacijah s prostovoljskim programom, ki
so vpisane v vpisnik, opravljenih 196.082 prostovoljskih ur. Iz
zbirnih podatkov je tako razvidno, da je tudi število opravljenih
prostovoljskih ur v organizacijah s prostovoljskim programom naraslo.
Iz
analize podatkov za leto 2018 je razvidno, da je skupno število prostovoljcev,
torej prostovoljcev v prostovoljskih organizacijah in organizacijah s
prostovoljskim programom, upadlo, povečalo pa se je število opravljenih
prostovoljskih ur.
Največ prostovoljskih ur na prostovoljca opravijo v Pomurski
( 63,4), Gorenjski (61,3) in Osrednjeslovenski regiji (60,9).
Spolna
struktura prostovoljcev po
zbranih podatkih za leto 2018 v Sloveniji je pokazala, da je
prostovoljcev ženskega spola 147.426 oziroma 60,35 % (v letu 2017:
164.868 oziroma 56,61 in moškega spola 96.878, kar predstavlja 39,65 %
(v letu 2017: 126.346 oziroma 43,38 %).
Kot je
razvidno iz preteklih podatkov se je v letošnjem letu znižal delež števila
prostovoljcev moškega spola. Največji delež prostovoljcev moškega spola je v
starostni skupini od 30 do 60 let, medtem ko je bilo v letu 2017 največji delež
prostovoljcev moškega spola v starostni skupini nad 60 let. Največ prostovoljk
je v starostni skupini nad 60 let, kar je enako kot v letu 2017.
Največ prostovoljskih ur je bilo opravljenih na področju
socialne dejavnosti, in sicer 6.222.526 prostovoljskih ur oziroma kar 62,83
% vseh prostovoljskih ur v letu 2018.
Med področji, ki so določena s pravilnikom, je bilo v letu
2018 veliko prostovoljskih ur opravljenih tudi na področju vzgoje in
izobraževanja (1.153.799 ur, tj. 11,65 %), na področju kulture in
umetnosti (573.095 ure, tj. 5,79 %) ter na področju rekreacije
(513.735 ure, tj. 5,19 %). Primerjalno gledano se je največ povečalo število
opravljenih prostovoljskih ur na področju zdravja.
Skupaj je
bilo v letu 2018 opravljenega organiziranega prostovoljskega dela v vrednosti 98.356.373
evrov, kar nedvomno kaže na velik prispevek prostovoljskega dela k splošni
družbeni blaginji v Republiki Sloveniji.
“Že od samega začetka sem se specializirala za slovenščino kot drugi in tuji jezik in se s tem ukvarjam že 11 let. S Tamaro iz Hiše Sadeži družbe Logatec sva se spoznali v logaškem Azilnem domu, kjer sem imela tečaj; […]
“Že od samega začetka sem se specializirala za slovenščino
kot drugi in tuji jezik in se s tem ukvarjam že 11 let. S Tamaro iz Hiše Sadeži
družbe Logatec sva se spoznali v logaškem Azilnem domu, kjer sem imela tečaj;
in kmalu je padla ideja za sodelovanje v Hiši, kjer zdaj tečaj slovenščine za
tujce vodim že več kot pol leta. Udeleženk je približno 14, poleg albanskih
žensk sta še dve iz Bosne. Albanske ženske so naša ciljna skupina zato, ker so
razen prosilcev za azil v Logatcu drugi tujci večinoma Slovani, ki zaradi
sorodnosti jezikov ne čutijo takšnega primanjkljaja. Z jezikom žensk, ki
prihajajo iz Kosova, pa nimamo nič skupnega ali podobnega. Tu je prepad med
jezikoma res ogromen. Pravijo, da se težko znajdejo, težko jim je iti k
zdravniku, kjer jim prevajajo njihovi otroci, in to je treba spremeniti! Glede
poučevanja sem se osredotočila predvsem na uporabne in praktične stvari, saj vem,
da imajo te ženske otroke, ki jih peljejo v šolo, imajo opravke na občini in na
raznih uradih.
Zelo mi je všeč, ker podiramo stereotipe. Ženske prihajajo,
pridejo peš in v vsakem vremenu. Tudi če sneži ali je izjemno vroče, to ni
pomembno. Vsakič, ko jih vidim, kako pešačijo na tečaj in je zunaj recimo -4°C,
si mislim: »Delo opravljam dobro«. Ker pridejo in čutijo potrebo po še. S tem
smo podrli mit, ki ga tako veselo izpostavljajo vsi uradi in slovenska
integracijska politika – da so ljudje nezainteresirani za učenje. Ni res! So
zelo zainteresirani, če jim znaš stopit nasproti, seveda. Ostali tečaji in
programi so zastavljeni za druge skupine ljudi, kot jih v resnici imamo v
Sloveniji; recimo program slovenščine ali začetna integracija priseljencev – to
je vse delano za tiste, ki imajo neko slovansko podlago. Ne-slovansko govoreče
ljudi se uči po istem sistemu, kar seveda ne funkcionira in zato zelo hitro
izgubijo interes. Ko nekoga učim jaz, se vedno vprašam, kaj ta človek potrebuje
oziroma kaj bi potrebovala jaz, če bi bila na njegovem mestu. Če ti podajaš
uporabne stvari, ki jih on lahko preizkusi in vidi »o, madonca, zdaj sem se pa
naučil,« potem seveda interes raste. V nasprotnem primeru, če ti slediš nekemu
sistemu sklonov je pa »drugega sklona nisem znal, tretjega tudi ne – no, pa ne
bom več hodil«. Vedno je treba iskati tisto, kar ljudi zanima. To so po navadi
uporabne stvari, s katerimi si lahko pomagajo v vsakodnevnem življenju: obisk
pri zdravniku, na banki, na pošti, na upravni enoti, v šoli, telefonski
pogovor, vljudnostne fraze. Naučile smo se, kako na okencu vprašaš »rada bi
dvignila denar« ali »rada bi poslala paket«, ogledale in izpolnile smo različne
obrazce … Saj potem že lahko prosijo uslužbenca za pomoč, pomembno je, da znajo
povedati osnovne stvari o tem, kaj želijo. Zadnjič smo si ogledale osebne
dokumente – kje se nahaja emšo, pa ime in priimek, kakšne vrste osebnih
dokumentov imamo – to se nam vsem zdi samoumevno, pa ni. Zna biti, da ljudje
mešajo med imeni, priimki in nadimki, nekatere so bile že milijonkrat na
upravni enoti, pa še vedno ne znajo našteti različnih osebnih dokumentov. To
pomeni, da je naša integracijska strategija padla na celi črti. In je logično,
da je. Izhaja namreč iz nekega sistema ali perspektive o tem, kako naj bi bilo.
Pa ni tako.
Veseli me to, da lahko s svojim znanjem omogočam ljudem, da vsaj delček tega znanja pridobijo. Kar je dobrega, je vedno treba deliti. Nikoli ne izhajam iz vloge »jaz sem učiteljica in vem vse, vi ste učenci in ne veste ničesar«, blizu mi je način pridobivanja znanja, izkušenj in spretnosti, ko si nekaj izmenjaš. Najbolj mi je navdihujoče, da formalno gledano od tega tečaja nimajo nič, nobenega potrdila ali certifikata, pa vseeno prihajajo. Všeč mi je, da pri Hiši Sadeži družbe vztrajajo, da se ta tečaj izvede do konca. Sistem je namreč te ženske zapustil, saj ukrepe imamo, ampak se jih niso dotaknili. Čeprav bi se jih morali, ker so namenjeni njim.”
–Anja Tomazin, profesorica slovenščine in sociologije, izvajalka tečaja slovenščine v Hiši sadeži družbe Logatec
Na mednarodni mladinski izmenjavi, ki jo organizira Slovenska filantropija, bo od 24. julija do 4. avgusta 33 mladih in deset mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije in Velike Britanije kakovostno in igrivo preživljalo poletne počitnice. Namen izmenjave je spodbuditi neformalno […]
Na mednarodni mladinski
izmenjavi, ki jo organizira Slovenska filantropija, bo od 24. julija do 4.
avgusta 33 mladih in deset mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije
in Velike Britanije kakovostno in igrivo preživljalo poletne počitnice.Namen
izmenjave je spodbuditi neformalno učenje, medkulturno sodelovanje,
medvrstniško učenje in usvajanje socialnih veščin.
Živeli bomo v hiši v vasi Zapotok pri
Kureščku, obdani s čudovito naravo. Mladi bodo v času skupnega bivanja prevzeli
odgovornost za vsakdanja opravila, spoznavali naravne in kulturne lepote naše
države, predvsem pa bodo odkrivali svoje zgodbe, tudi s pomočjo predmetov, ki
so jim pomembni, in prisluhnili pripovedim drugih. Z zgodbami bodo spoznavali
zgodovino, želje in tabuje, osmišljali svoje izkušnje in svet okoli sebe,
ugotavljali, kako nas razlike bogatijo, razvijali bodo empatijo in domišljijo,
reševali težave in se učili soočati z izzivi odraščanja in sodobne družbe.
Mladi bodo sodelovali v delavnicah z raznolikimi vsebinami – od kompetenc,
načrtovanja prihodnosti, športnih aktivnosti na prostem, ob večerih pa bodo
predstavljali kulture, iz katerih prihajajo, in sicer s pomočjo tradicionalnih
plesov, iger, glasbe in hrane. Po izmenjavi bodo tako bogatejši za nova
prijateljstva, ne glede nato, da se med seboj razlikujejo po svojih osebnih
okoliščinah.
Slovenska filantropija mladinske tabore
izvaja z namenom, da mladim ponudi izkušnjo medkulturnega sodelovanja,
jih senzibilizira za drugačnost ter spodbudi, da tudi sami postanejo akterji
odprte in solidarne družbe.
Smiselnost
projekta so prepoznali v Zavodu Movit, Nacionalni agenciji programa Erasmus+,
Evropska komisija pa je projekt podprla s sredstvi, ki omogočajo kakovostno
izvedbo programa in brezplačno udeležbo za mlade.
Vse organizacije, vključene v Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij, vabimo k skupni pripravi SPLETNEGA KATALOGA za mlade, ki bo zbral prostovoljske aktivnosti mladim prostovoljcem prijaznih organizacij V NOVEM ŠOLSKEM LETU. Pomembno: v katalogu lahko svoja povabila mladim prostovoljcem objavite samo organizacije, včlanjene v Slovensko mrežo prostovoljskih […]
Vse organizacije, vključene v Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij, vabimo k skupni pripravi SPLETNEGA KATALOGA za mlade, ki bo zbral prostovoljske aktivnosti mladim prostovoljcem prijaznih organizacij V NOVEM ŠOLSKEM LETU.
Pomembno: v katalogu lahko svoja povabila mladim prostovoljcem objavite samo organizacije, včlanjene v Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij, ki ste seznanjene z Zakonom o prostovoljstvu in ste tudi podpisnice Etičnega kodeksa organiziranega prostovoljstva.
Pri pripravi prostovoljskih aktivnosti razmislite o dveh možnostih vključevanja mladih prostovoljcev:
o njihovem sodelovanju v stalnih, rednih prostovoljskih aktivnostih,
o posameznih prostovoljskih akcijah in krajših projektih, ki se zgodijo samo enkrat v letu oziroma občasno.
Sami se odločite, ali ste pripravljeni delati samo s srednješolci ali tudi z osnovnošolci, kar boste označili v prijavnici.
Spletni katalog bomo v septembru posredovali osnovnim in srednjim šolam in objavili na portalu www.prostovoljstvo.org, kjer bo ostal vse šolsko leto.
ZNAK MLADIM PROSTOVOLJCEM PRIJAZNA ORGANIZACIJA
Za objavo v katalogu potrebujete znak Mladim prostovoljcem prijazna organizacija, ki dokazuje, da znate dobro mentorsko poskrbeti za mlade: opremite jih z vsemi potrebnimi informacijami, znanji in veščinami, jim nudite ustrezno podporo, jih spodbujate in znate ovrednotiti njihov prispevek v dobro drugih, pa tudi spremljati njihov razvoj in njihovo pridobivanje znanj in veščin.
Če ste znak že pridobili, izjave NE POŠILJAJTE ponovno. Znak Mladim prostovoljcem prijazna organizacija je objavljen na predstavitveni strani posamezne organizacije na www.prostovoljstvo.org.
Če znaka še nimate, ga lahko pridobite tako, da izpolnite pogoje, zapisane v izjavi, in nam jo izpolnjeno in podpisano skenirano pošljete po e-pošti ali na poštni naslov.
PRIJAVE
Prijavnice sprejemamo samo v Wordu, ki nam omogoča kopiranje in urejanje vsebine vaše prijave brez težav, na naslov andreja.hleb@filantropija.org do ponedeljka, 19. avgusta2019.
Katalog bo lepši, če boste dodali še kakšno fotografijo.
Prijazno vabljeni k ponudbi prostovoljskih aktivnosti za mlade v novem šolskem letu!
Julija se oglašamo z zgodbami naših prostovoljk/cev, ki pišejo o tem, kaj so počeli pri nas zadnje leto. Želimo vam zanimivo branje! Na povezavi julijski PSSS! novičnik najdete novice vseh petih nevladnih organizacij v partnerstvu. Projekt Povezovalni, Sodelujoči, Strokovni, Slišani! ali enostavno PSSS! je povezal pet različnih […]
Julija se oglašamo z zgodbami naših prostovoljk/cev, ki pišejo o tem, kaj so počeli pri nas zadnje leto. Želimo vam zanimivo branje!
Na povezavi julijski PSSS! novičnik najdete novice vseh petih nevladnih organizacij v partnerstvu.
Projekt Povezovalni, Sodelujoči, Strokovni, Slišani! ali enostavno PSSS! je povezal pet različnih organizacij v partnerstvo z namenom boljšega povezovanja ter sodelovanja med nami, povišanja slišanosti o našem delu, izpostavljanja raznolikosti vsebin, ki jih pokrivamo in strokovnosti vsakega posameznega partnerja.
Partnerstvo sestavljamo uveljavljene nevladne organizacije, ki strokovno pokrivamo različna področja, stičišče vseh pa je vzgoja za solidarnost, zagovorništvo ranljivih skupin, delo za skupnost, aktivacija ljudi/prostovoljcev ter usmerjenost k sodelovanju in povezovanju z NVO in drugimi sektorji. Delujemo na različnih nivojih: Slovenska filantropija, Zavod Nefiks, ZPM Ljubljana Moste Polje nacionalno; Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto regionalno in Zavod Voluntariat globalno.
Iščemo strokovnega/o sodelavca/ko (M/Ž) v programu Razvijanje in promocija prostovoljstva. Naloge strokovnega/e sodelavca/ke bodo koordinacija prostovoljcev, povezovanje ljudi v stiski s prostovoljci in primernimi organizacijami, izvajanje usposabljanj in sodelovanje na promocijskih dogodkih. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki so že […]
Iščemo strokovnega/o sodelavca/ko (M/Ž) v programu Razvijanje in promocija prostovoljstva.
Naloge strokovnega/e sodelavca/ke bodo koordinacija prostovoljcev, povezovanje ljudi v stiski s prostovoljci in primernimi organizacijami, izvajanje usposabljanj in sodelovanje na promocijskih dogodkih.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki so že uspešno opravljali podobna dela (profesionalno ali prostovoljsko), ki imajo izkušnje z delom z ljudmi v stiski in iskanjem primernih virov pomoči. Zaželena je tudi lastna prostovoljska izkušnja.
Pričakovana znanja in kompetence:
zahtevana je končana visokošolska izobrazba družboslovne ali humanistične smeri,
zahtevan je opravljen strokovni izpit iz socialnega varstva,
odlično pisno in govorno znanje slovenskega jezika,
dobro pisno in govorno znanje angleškega jezika
dobro znanje dela z računalnikom (MS Office programi in baze podatkov)
sposobnost samostojnega dela,
vozniški izpit B kategorije
Pomembne informacije:
Zaposlitev je za določen čas nadomeščanja sodelavke do izteka projekta, natančneje od začetka avgusta do 31. 12. 2019, z možnostjo podaljšanja.
Delo bo potekalo v Ljubljani za polni delovni čas.
Prijave sprejemamo do vključno srede, 24. julija 2019, na tjasa.arko@filantropija.org, kamor pošljete svoj življenjepis (CV) z dokazili o zahtevanih izkušnjah, s pripisom »Prijava na prosto delovno mesto Razvijanje in promocija prostovoljstva«. Več informacij dobite na 01 433 40 24 , kontaktna oseba je Tjaša Arko.
»Na Krasu je krasno – nikdar ni prezgodaj, nikdar ne prekasno: vse je zmeraj ob pravem času, na Krasu.« (Miroslav Košuta) Občina Divača je letos prvič prejela naziv za prizadevno spodbujanje prostovoljskega dela, za zgledno sodelovanje z bližnjimi občinami, za […]
»Na Krasu je krasno – nikdar ni prezgodaj, nikdar ne prekasno: vse je zmeraj ob pravem času, na Krasu.« (Miroslav Košuta)
Občina Divača je letos prvič prejela naziv za prizadevno spodbujanje prostovoljskega dela, za zgledno sodelovanje z bližnjimi občinami, za angažiranje županje in zaposlenih na prostovoljskih dogodkih, za promocijo prostovoljstva in izreden posluh za mentorje prostovoljcev, prostovoljske organizacije in njihovo delovanje, s katerimi skupaj oblikuje res raznolike vsebine. Pogovarjali smo se z županjo Alenko Štrucl Dovgan.
Zakaj se vam zdi pomembno spodbujati razvoj kakovostnega prostovoljstva?
V današnjih časih mislimo, da smo sami sebi dovolj, vendar še
zdaleč ni tako. Ljudje smo družabna
bitja in zato potrebujemo sočloveka. V hitrem tempu življenja pozabimo, da so
ljudje tudi osamljeni in v stiskah. Zato se nam zdi še toliko bolj pomembno, da
posameznike, ki imajo čas in so pripravljeni delati, spodbujamo k
prostovoljskemu delu. V naši občini jih je kar veliko, eni delujejo sami, drugi
pa v okviru društev. Lahko rečem, da je prostovoljstvo trdno zakoreninjeno v
vse pore vsakdana, in na tem gradimo dalje.
Podporo prostovoljstvu namenjate na področju športa, otrok in
mladine, humanitarnih dejavnosti, medgeneracijskega sodelovanja, ohranjanju
naravne in kulturne dediščine, turizma, duševnega zdravja… Pri prijavi ste
prejeli močno podporo nevladnih organizacij, številne imajo sedež tudi v
sosednjih občinah. Na katere prostovoljske projekte oz. aktivnosti ste najbolj
ponosni?
Zelo nas veseli sodelovanje upokojencev in mladih
pri prevozu starejših oseb v okviru Zavoda Sopotniki; podpora, ki jo lahko namenjamo
društvu invalidov in upokojencev, ter počitniškemu varstvu, ki ga organizira
Zveza prijateljev mladine. Veseli nas tudi vključenost mladih, ki res delujejo
na različnih področjih – kulturnem, medvrstniški učni pomoči, športnem… Prav
tako prostovoljci v naši občini obiskujejo starostnike in jim nudijo različne
oblike pomoči. Skratka ponosni smo na vsa kulturna, športna, umetniška društva,
v katerih je ogromno prostovoljcev in skozi vse leto bogatijo utrip v naši
občini, prispevajo k višji kvaliteti življenja različnih generacij in h
kvalitetnemu preživljanju prostega časa.
Na katerih področjih opažate, da je potreba po prostovoljski pomoči največja?
Predvsem na področju starejših. Prevozi starejših do zdravnika in po raznih opravkih, pomoč na domu in dnevna oskrba starejših.
Se tudi sama angažirate kot prostovoljka?
Seveda, tudi sama sem prostovoljka. Sem članica PDG Senožeče, članica treh kulturnih društev in društva invalidov, udeležujem se čistilnih akcij in številnih drugih aktivnosti.
Na kakšen način se zahvalite občanom za njihov prostovoljski
prispevek?
Predvsem sodelujem pri raznih aktivnostih društev, društvom sofinanciramo kakšen izlet ali kak drug dogodek, prostovoljce tudi sprejmem na občini, obiskujem starejše občane in občane v domu za starostnike, enkrat letno postanem voznica prostovoljka pri Sopotnikih.
Kakšna je vaša vizija razvoja prostovoljstva v vaši občini? Kaj bi
si še želeli doseči?
Trudimo se da bi delovanje prostovoljcev še izboljšali in nadgradili z novimi programi in vsebinami. Želimo ponuditi večjo podporo starejšim, da bi ti čim dlje lahko ostali doma, zato se trudimo vzpostaviti dnevni center in še povečati prisotnost prostovoljcev na terenu.
* »V sodelovanju z OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača občina spodbuja medgeneracijsko druženje, npr. aktivnosti kot so izvedba računalniških delavnic ali pripovedovanje zgodb iz preteklosti.« -Damijana Gustinčič, ravnateljica OŠ
Poletje in prosti čas vabita vse mlade k odkrivanju priložnosti, ki jih prinaša PROSTOVOLJSTVO. Če želiš počitnice preživeti na drugačen način,prispevati svoj delček za boljši svetin se srečati z vrstniki, ki jim nič ni težko,te vabimo k listanju spletnega Katalog ponuja […]
Poletje in prosti čas vabita vse mlade k odkrivanju priložnosti, ki jih prinaša PROSTOVOLJSTVO.
Če želiš počitnice preživeti na drugačen način, prispevati svoj delček za boljši svet in se srečati z vrstniki, ki jim nič ni težko, te vabimo k listanju spletnega
Katalog ponuja pestro zbirko priložnosti za zanimive počitnice vsem, ki ste letos končali osnovno šolo, in srednješolcem pa tudi drugim mladim. Prostovoljstvo ni samo pomoč nekomu, ki te potrebuje, ampak tudi priložnost za nabiranje izkušenj, raziskovanje poklicev, spoznavanje novih ljudi, nepozabna prijateljstva – skratka, odlična šola za življenje.
Za lažje iskanje prave prostovoljske aktivnosti zate smo oblikovali dva kataloga: eden zajema celotno Slovenijo, drugi pa samo območje Ljubljane.
Prijazno vabljeni k sodelovanju v aktivnostih,ki bodo med poletnimi počitnicami 2019 potekale v številnih krajih po vsej Sloveniji pod okriljem mladim prostovoljcem prijaznih organizacij!
V soboto, 6. 7., smo zaposleni Slovenske filantropije v vlogi prostovoljcev očistili ostanke taborov migrantov v obmejnem gozdu blizu Vinice. To smo se odločili storiti v podporo lokalnemu prebivalstvu, z nami so bile tudi sodelavke iz Hiše Sadeži družbe Črnomelj in Hiše Sadeži […]
V soboto, 6. 7., smo zaposleni Slovenske filantropije v vlogi prostovoljcev očistili ostanke taborov migrantov v obmejnem gozdu blizu Vinice. To smo se odločili storiti v podporo lokalnemu prebivalstvu, z nami so bile tudi sodelavke iz Hiše Sadeži družbe Črnomelj in Hiše Sadeži družbe Metlika. Vse skupaj smo organizirali v sodelovanju in dogovoru z direktorjem Komunale Črnomelj, ki je bil tudi z nami! Ker ostankov taborov ni bilo zadosti, smo počistili tudi manjše divje odlagališče.
S skupnimi močmi res lahko naredimo veliko več in prepričani smo, da bomo takšno akcijo organizirali še kdaj!
Otrokom širom Slovenije, ki se udeležujejo naših taborov v okviru Hiš Sadeži družbe, tudi poleti nikakor ni dolgčas in se zelo zabavajo 🙂 Murska Sobota Otroci so se imeli prijetno, zabavno, ustvarjalno in poučno ob likovni delavnici, kjer so izdelali […]
Otrokom širom Slovenije, ki se udeležujejo naših taborov v okviru Hiš Sadeži družbe, tudi poleti nikakor ni dolgčas in se zelo zabavajo 🙂
Murska Sobota
Otroci so se imeli prijetno, zabavno, ustvarjalno in poučno ob likovni delavnici, kjer so izdelali morsko žival. Ob ustvarjalni delavnici, kjer so si izdelali maske, nakit in rože, so si lahko izdelke odnesli domov za spomin.
Prisluhnili so tudi dobrim lastnostim refleksoterapije – refleksne masaže stopal za zdravje, boljše počutje in si ob pogovoru o dobrih lastnostih in slabih lastnostih v družini ustvarili pisano drevo. Ob učenju in igranju za zaščito pred soncem in zaščito pri kopanju, ki ga je predstavil Zdravstveni dom Murska Sobota, so izvedeli veliko novega. Ob meditaciji in jogi jih je dipl. medicinska sestra umirila in so dan zaključili veseli in na koncu tudi s polnim trebuhom, kot vsak dan, zaradi zdravega in dobrega kosila. Ogledali so si tudi šivalnico in delo, ki ga gospa opravlja tam.
Žalec
V Hiši Sadeži družbe Žalec smo uspešno zaključili prvi počitniški tabor. Čisto vsak dan se je zgodilo kaj novega in nepozabnega.
Jutra smo preživeli zunaj, v parku, na šolskem igrišču ali ob Savinji, v zavetju gozda in vode. Obiskale so nas tudi sodelavke Centra za krepitev zdravja in nas pošteno razgibale in nasmejale. Osvežili smo znanje prve pomoči in se naučili kaj narediti v primeru ugriza klopa, komarja, opeklin, poškodb, zlomov, ozeblin… V četrtek pa smo imeli čisto poseben obisk, saj je k nam prišel guru zdrave prehrane in kvalitete življenja, ambasador pravične trgovine in čarobnosti kuhanja, DrMr Danilo Ivanuša-Knedl. Na poučni in zabavni kulinarični delavnici smo se veliko naučili o naravi, svojem telesu, odnosu do okolja, zdravi hrani, ajdi, zelenjavi in skrivnostih kuhanja. Skupaj smo pripravili enolončnico iz sveže zelenjave, ki so jo otroci pripravili sami, in odlične ajdove knedle s posebnim nadevom iz korenja in rožiča. Starejši otroci so na taboru zelo radi priskočili na pomoč pri pripravi kosila, popoldne pa smo se igrali družabne igre, gradili železniško progo, ustvarjali različne izdelke in papirja, stekla, kamnov, barvali vaze, šivali mucke in izrezovali rože. Nastal je pravi morski akvarij z ribami, mala okrasna ogledala, vaze iz papirja, okrasne škatlice, zapestnice iz perlic in mucki iz blaga. Ožbej je imel v času počitniškega tabora tudi rojstni dan in spekli smo mu čokoladno torto z ognjemetom. Ajda, ki trenira solo petje, pa nas je vsak dan naučila kakšno novo pesem.
Ni odličnih taborov brez srčnih prostovoljcev, zato iskrena hvala za pomoč Mileni, Marjeti Elizabeti in Renati ter osnovnošolcema Maju in Timu!
Vipava
Na prvem taboru smo skupaj s 17 otroki noreli po vipavskem
stadionu, izdelovali Talking Tom lutke, se hladili z vodnimi igrami,
“pohajali” po Vipavi, obiskali morske prašičke, si ogledali dvorec
Zemono, pogledali film ter se poizkusili v izdelavi slime-a(ki žal ni uspel).
Bilo je pestro, glasno in zelo zabavno!
V tednu 2. tabora smo se kopali na bazenu, jedli sladoled, spoznavali Kitajsko
in jedli s palčkami, spoznali in preizkusili pa smo tudi tolkala iz celega
sveta, se igrali na vipavskem stadionu in pred osnovno šolo. Izdelali smo svoje
pinjate, nešteto zapestnic in ogrlic in se preizkusili v številnih družabnih
igrah. Cel teden smo zelo dobro jedli, za kar se zahvaljujemo naši
prostovoljki, ki je kuhala za nas. Prav tako se zahvaljujemo naši prostovoljki
Marjeti za pomoči pri skrbi za otroke.
Še en zelo uspešen tabor je za nami! Hvala vam dragi starši
za zaupanje in hvala vam otroci za čas, ki smo ga preživeli skupaj.
cof
cof
Logatec
Prvi julijski teden je bil v Hiši Sadeži družbe Logatec v znamenju počitniškega dogajanja za otroke. Aktivnosti so potekale med 9.00 in 15.00 uro, v tem času pa se je vsakodnevno zvrstila kopica zanimivih stvari. Prvi dan smo se spoznavali, plesali, se pomerili v družabnih igrah in pobrusili našo »vrtno garnituro« iz palet. Naslednji dan smo jo mahnili proti Rakovemu Škocjanu, kjer so otroci uživali v prečudoviti naravi z neštetimi kraškimi pojavi, ptičjem petju in športnih igrah na prostrani zelenici. Tretji dan tabora nas je gospod Zdravko seznanil z zanimivo igro prstomet, odpravili smo se na bližnje igrišče, kjer smo se pomerili v igrah brez meja in nogometu. V četrtek smo pripravili tiramisu, si ogledali animiran film, pripravili kosilo in izdelali spominek na tabor. Zadnji dan tabora smo se peš odpravili do piknik prostora, kjer smo božali koze, zakurili ogenj in na njem spekli hrenovke, se naplesali, izdelali lok in neizmerno uživali v zelenem objemu narave. Vse dni tabora so bili z nami tudi prostovoljci – Nataša, Damjan, Živa in Maruška – ki so nam bili v veliko pomoč. Ponovno se javimo avgusta, ko bo za nami drugi počitniški tabor za otroke.
Črnomelj
V Hiši sadeži družbe v Črnomlju smo imeli tabor kar osem
dni. V teh dneh smo barvali glinene lončke, spoznali tajski boks, pekli
piškote, izdelovali in oblekli mucke iz filca, kuhali s Knedlom, pobarvali
školjke, naredili plakat ter obiskali knjižnico. Vse dni so bile prisotne
družabne igre, vsak dan smo si skuhali kosilo.
Imeli smo se super in komaj čakamo avgustovski tabor!
Metlika
V Hiši Sadeži družbe Metlika smo imeli od 8. 7. do 12. 7. počitniški tabor s sedmimi otroki. Skupaj s prostovoljkami smo ustvarjali, se igrali, kuhali, telovadili, skratka zabavali smo se in uživali poletje.
V ponedeljek nam je prostovoljka
Marija Kapun pripravila zanimivo pobarvanko s pravljico, ki jo je sama napisala,
v torek pa smo z mentorico Vesto Vanell slikali mandale in s prostovoljko Marijo
Biličič gnetli in pekli kokosove piškote. V hiši je čudovito dišalo. Bilo je
poučno in zabavno, poleg tega pa smo zunaj telovadili in igrali gumitvist.
Sreda na počitniškem taboru je bila prav poseben dan, saj je naša udeleženka Tina praznovala svoj sedmi rojstni dan. Razvajala nas je z bomboni in čokoladno torto, mi pa smo ji zapeli, ji pomagali upihniti svečke ter jo obdarili. Seveda pa se nismo samo sladkali, saj smo imeli dopoldan na obisku predstavnico Centra za krepitev zdravja s katero smo se na zabaven način pogovarjali o pomenu higiene za zdravje in o skrbni negi zobkov. Zadnja dneva na taboru sta potekala ob šivanju in polnjenju kač, muc in srčkov iz blaga. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, zato smo lahko uživali na vrtu pred hišo, skakali, se gugali na gugalnicah in se včasih malo razjezili ob igranju družabnih iger. Na koncu smo se v petek razšli v poletnem stilu s sladoledom, z objemi kot veliki prijatelji, z nasmehi na ustih in obljubo, da se srečamo spet avgusta.
PROGRAM ZA JULIJ 2019 REDNA AKTIVNOST Ponedeljek 8.00 – 9.30: joga za starejše (potrebne prijave) NOVOSTI V JULIJU Ponedeljek, 1. julij 10.30 – 12.30: delavnica o spoznavanju in pravi Kazahstanske hrane 14.00 – 16.00: delavnica o iskanju zaposlitve in izboljšanju […]
10.30 – 12.30: delavnica o spoznavanju in pravi Kazahstanske hrane
14.00 – 16.00: delavnica o iskanju zaposlitve in izboljšanju zaposlitvenih možnosti
Sreda, 3. julij
10.30 – 12.30: delavnica o iskanju namestitve ter seznanitev s pravicami in dolžnostmi podnajemnic in podnajemnikov
Ponedeljek, 8. julij
14.00 – 17.00: delavnica o iskanju zaposlitve in izboljšanju zaposlitvenih možnosti
Sreda, 10. julij in četrtek, 11. julij
12.00 – 15.00: razgibana delavnica za otroke
12.00 – 15.00: pogovorna skupina za starše, babice in dedke, tete in strice
Sreda, 17. julij
10.00 – 13.00: delavnica za otroke
10.00 – 13.00: vrtnarska delavnica za odrasle
Petek, 19. julij in torek, 23. julij
10.00 – 14.00: delavnica za otroke – sprehod na Rožnik in Mostec
10.00 – 12.00: pogovorna skupina za starše, babice in dedke, tete in strice
Petek, 26. julij
10.00 – 13.00: kuharska delavnica za otroke
Torek, 30. julij
10.00 – 13.00: delavnica za otroke
10.00 – 13.00: pridi na kavo ali čaj – druženje za ženske
Sreda, 31. julij
10.00 – 13.00: razgibana delavnica za otroke
Večgeneracijski center Skupna točka Slovenska filantropija
Naslov: Cesta Dolomitskega odreda 11, 1000 Ljubljana E: ziva.gabaj@filantropija.org T: +386 (0)41 648 358 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. ure do 13. ure
“Pred sedmimi leti sem obiskovala tečaj slovenščine v Ljubljani, ampak mi ni odgovarjalo. Ko sem slišala, da ga Hiša sadeži družbe Logatec organizira tukaj bližje, sem bila res vesela in se takoj pridružila. Najbolj zabavno je ob praznikih, ko se […]
“Pred sedmimi leti sem obiskovala tečaj slovenščine v Ljubljani, ampak mi ni odgovarjalo. Ko sem slišala, da ga Hiša sadeži družbe Logatec organizira tukaj bližje, sem bila res vesela in se takoj pridružila. Najbolj zabavno je ob praznikih, ko se malo učimo in malo zabavamo, kaj dobrega pojemo… Res mi pomaga, kar se tu naučimo, recimo ko grem v šolo za otroke, pri zdravniku, ko imam razgovor na Zavodu za zaposlovanje in jim končno lahko kaj odgovorim! Na tem tečaju zdaj tudi ugotavljam, kje sem pri slovenščini do sedaj delala napake, ker sem velikokrat stvari razumela narobe. Ena izmed napak je bila zame usodna. Ko sem noseča hodila k zdravniku, mi je rekel: »Gospa, vi morate piti veliko vode, se vam vidi, da ne pijete dovolj!« Razumela pa sem samo besedo ‘veliko’, kar je zame pomenilo, da je pijem preveč. Tako sem pila še manj in je otrok umrl še pred rojstvom. Zato sem se trudila, da najdem pravi tečaj zame, pa naj bo na koncu Slovenije! Samo, da se je naučim in razumem, saj je to za moje otroke zelo pomembno. Super je tudi, da je brezplačen. Z veseljem pridem in ga pogrešam, ko recimo otroci zbolijo in se ga ne morem udeležiti.”
-Mirishah, udeleženka tečaja slovenščine v Hiši Sadeži družbe Logatec
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je včeraj na slovesnosti v predsedniški palači podelil državno nagrado in priznanja na področju prostovoljstva za leto 2018. Nagrado Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2018 je prejela Ivanka Šušteršič, priznanja pa Nace Breitenberger, Petra […]
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je včeraj na slovesnosti v predsedniški palači podelil državno nagrado in priznanja na področju prostovoljstva za leto 2018. Nagrado Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2018 je prejela Ivanka Šušteršič, priznanja pa Nace Breitenberger, Petra Matos, Društvo upokojencev Ajdovščina, Sandra Svetina ter Janez Meglič. Iskrene čestitke vsem nagrajencem!
Nagrajencem je čestital tudi predsednik Odbora RS za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva, Primož Jamšek, ki je vodja programa Dnevni center za migrante in terenskega odziva na Slovenski filantropiji. Spomnil je, da v Sloveniji vsaj 300 tisoč ljudi redno opravlja prostovoljsko delo. “Prav je, da se jim zahvalimo ne tu in tam, ampak vsak dan, in da najbolj izjemne zgodbe prostovoljstva povemo na glas,” je menil. “Biti državljan zame ne pomeni imeti samo pravice, ampak tudi odgovornost, da vidim, kje bi lahko bili kot družba še boljši, da vidim, kdo ostaja na robu, ter da ukrepam,” je še dodal.
Ivanka Štušteršič je predana
prostovoljka za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Vska človek ji je
dragocen in ko potrebuje pomoč, pri njej ni vprašanje glede časa. To so lahko
začutili že begunci ob begunski krizi v devetdesetih, ko je imel dan včasih
premalo ur.
Ivanka Šušteršič je pionirka
na področju pravnega svetovanja ljudem v stiski. Osebni stik in poslušanje sta
njeni odliki, da je lahko uspešno svetovala mnogim ljudem. S svojim pravnim
znanjem je v veliko pomoč dobrodelnim organizacijam ob ustanavljanju, odpiranju
novih programov. Je človek sodelovanja z ljudmi in organizacijami s ciljem, da
lahko pomaga človeku v stiski.
S skrbnim delom in ugledom je društvo prejelo
priznanja petih občin, sam pa tudi častni meščan Občine Žalec.
Sandra Svetina
Sandri Svetina je prostovoljstvo
znano že od njenega 16 leta, ko se je pridružila prostovoljnemu gasilskemu
društvu. Na njihovih izobraževanjih se je navdušila nad prvo pomočjo, zato je leta
2010 postala prostovoljka Območnega združenja Rdeči križ Ljubljana, in sicer
mentorica interesne dejavnosti Prva pomoč, v okviru katere učence uči, da bodo
znali pomagati tako sebi kot drugim. Sočasno je pričela s pripravljanjem
najrazličnejših gradiv za poučevanje, saj jih v Slovenij na tem področju nismo
imeli. Z željo, da bi se čim več učiteljev odločilo za širjenje znanja prve
pomoči v šolah, je po večletnem delu strnila vse svoje priprave, izkušnje in
znanja v priročnik z naslovom Prva pomoč za najmlajše. Priročnik, ki ga je
Sandra Svetina prostovoljsko razvijala in v praksi preizkušala več kot 5 let,
sedaj uporablja že več kot 160 šol in vrtcev po Sloveniji. S priročnikom, ki je
učiteljem in vzgojiteljem v veliko pomoč, je njena organizacija razširila krog
mentorjev, ki sedaj to znanje prenašajo na otroke od vrtca do srednje šole. Priročnik
je bil tudi osnova za brezplačne seminarje prve pomoči z več kot 300
pedagoškimi delavci. S temi pomembnimi dosežki je Sandra Svetina bistveno
prispevala k razvoju poučevanja prve pomoči, s tem pa dolgoročno na širjenje
solidarnosti ter boljši in varnejši družbi.
Društvo upokojencev Ajdovščina
Društvo upokojencev
Ajdovščina je eno izmed tistih, ki so se že leta 2005 aktivno pridružili
projektu »Starejši za starejše«. Skupina 40 prostovoljcev sistematično obiskuje
na domu starejše občane nad 69 let z namenom ugotavljanja njihovih potreb in
morebitno pomoč. Obiskali so že 2308 oseb, kar je 87% celotne populacije in jim
tako ponudili najrazličnejšo asistenco: druženje, sprehodi, prevozi z
zdravniku, dostava na dom, pomoč pri osnovnih osebnih in hišniških opravilih. Od
samega začetka do danes so opravili več kot 21. tisoč prostovoljskih ur, skoraj
11.000 obiskov starejših na domu. Za reševanje potreb se povezujejo z drugimi
humanitarnimi organizacijami in javnimi službami. Z zbranimi podatki o potrebah
in željah starejših kot so npr. kolesarske steze, različne oblike varstva,
varovana stanovanja, si prizadevajo za
krepitev civilne družbe in glasu starejših pri odločanju o starejših. V Občini
Ajdovščini vodijo in sodelujejo pri najrazličnejših aktivnostih: srečanja
krjavenih skupnosti, vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe, e-oskrbi
na daljavo, koordinaciji potreb starejših. Tudi z njihovim delom je Zveza
društev upokojencev Slovenije za omenjeni projekt prejela naziv Državljan
Evrope.
Petra Matos
Petra Matos je
ustanoviteljica društva Ekologi brez meja, kjer je 5 let delovala kot
predsednica. Leta 2010 in 2012 je vodila projekt Očistimo Slovenijo, najbolj
množičen okoljski projekt v Sloveniji do sedaj. Leta 2013 je ustanovila Park
Istra, kjer je v zadnjih šestih letih kot dolgotrajna prostovoljka koordinirala
že več kot 800 prostovoljcev iz 51 držav, ki so v Slovenski Istri v skoraj 1500
prostovoljskih akcijah podarili več kot 55 tisoč ur. Petra Matos dnevno
sodeluje pri vseh aktivnostih Parka Istra – pri izvedbi prostovoljskih akcij,
organizaciji dela, komunikaciji s prebivalci in izobražvenju ter ozavšečanju
prostovoljcev. Obseg dela in programov pomoči se je vsako leto povečal. V
zadnjih treh letih se je število prostovoljcev povečalo za več kot 2,4 krat in
število prostovoljskih akcij naraslih za trikrat. Ker se je zaradi povečanja
števila prostovoljcev pojavila potreba po stalnih prostorih namenjenih
prostovoljcem, je Petra Matos z neutrudnim delom dosegla, da je v vasi Kastelec
v letu 2019 zaživel Prostovoljski center, ki lahko v vsakem trenutku gosti
dvajset prostovoljcev in se vsakodnevno odziva na potrebe in izzive lokalnega
okolja.
Nace Breitenberger
Nace Breitenberger se je v
Zvezo prijateljev mladine vključil že na učiteljištvu in od tedaj dalje je ves
njegov prosti čas namenjen mladim v želji, da bi bila njihova otroška leta
lepša in bogatejša. Leta 1970 je pričel delovati v odboru Zveze prijateljev mladine
Idrija in je vsekozi med vodilnimi v tej organizaciji, ki bi brez njegove velike
volje in vztrajnosti najbrž že večkrat prenehala delovati. Eenergijo je tako
usmerjal tudi v zbiranje sredstev za njihovi dejavnost, rezultat vloženih
naporov so tudi prostori v idrijskem gradu, ki so jih dobili prvič po 45 letih
delovanja. Že od začetka delovanja je aktivno sodeloval pri načrtovanju
počitniških dejavnosti. Na njegovo pobudo je leta 1987 ponmovno zaživel
počitniški dom Rudar v Ankaranu, kjer je več let skrbel je tudi za večino
aktivnosti. Kolonije so prav po njegovi zaslugi organizirane tako, da je poskrbljeno
za varnost in bogato kullturno, rekreativno dejavnost vse večjega števila
otrok. Bil je pobudnik enotne organizacije in financiranja poletne šole v
naravi za vse otroke v občini, ki je zgledno organizirana deloavala 23 let in
je danes v obveznem programu osnovne šole. Kot velik ljubitelj slovenske pesmi
in besede sodeluje pri organizaciji bralne značke in revije pevskih zborov.
Aktivno se vključuje v delo z mladimi planinci v planinskem društvu Idrija, že
26 let je svetovalec na Tom telefonu, zadnjih 14 leta pa tudi vodja svetovalne
skupine Tom telefona v Idriji. Stalno navezuje stike s sorodnimi organizacijami
s ciljem, ki je hkrati moto njegovega delovanja: vse za otroka, za njegov zdrav
razvoj in srečno otroštvo.
V času trajanja Festivala migrantskega filma smo na Slovenski filantropiji v okviru projekta Spoznajmo se organizirali 6 delavnic po osnovnih šolah, kjer se bolj ali manj srečujejo z begunsko oz. migrantsko populacijo. V osnovnih šolah Dragatuš in Metlika v Beli Krajini, kjer […]
V času trajanja Festivala migrantskega filma smo na Slovenski filantropiji v okviru projekta Spoznajmo se organizirali 6 delavnic po osnovnih šolah, kjer se bolj ali manj srečujejo z begunsko oz. migrantsko populacijo. V osnovnih šolah Dragatuš in Metlika v Beli Krajini, kjer se otroci tedensko srečujejo z begunci ob meji ter Logatcu, kjer je ena izmed izpostav azilnega doma. Z otroci smo tako skupaj spoznavali zgodbo Alija, Charlotte, Fatime in drugih junakov, ki so nam dali vpogled v situacije v katerih se lahko znajdejo begunci in migranti ter kako se na njih lahko odzivamo mi sami. Ogledu filma je sledil pogovor o njihovih izkušnjah ter raziskovanje tistih področij, kjer lahko pokažemo solidarnost s soljudmi.
Projekt Spoznajmo se sofinancira Urad vlade RS za komuniciranje. v okviru prizadevanj za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov. Namenjen je informiranju o begunstvu in migracijah, spodbujanju medkulturnega sodelovanja in promociji odprte družbe.
Diskriminacijo v prvi vrsti še vedno zaznamujejo rasa, etnična pripadnost, narodnost, jezik, kultura, … Največ sovraštva se še vedno opaža do tujcev, migrantov, pa tudi Romov, LGBTIQ+ oseb in invalidov. A projekt ZaVse/4ALL, ki smo ga danes na vrtu Slovenske […]
Diskriminacijo v prvi vrsti še vedno zaznamujejo rasa, etnična pripadnost, narodnost, jezik, kultura, … Največ sovraštva se še vedno opaža do tujcev, migrantov, pa tudi Romov, LGBTIQ+ oseb in invalidov. A projekt ZaVse/4ALL, ki smo ga danes na vrtu Slovenske filantropije predstavili Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v RS (ZIZRS), Slovenska filantropija in Zavod VOZIM, verjame v vizijo družbe brez diskriminacije. Z video zgodbami in več kot 50 delavnicami po vsej Sloveniji, ki so že v teku, bomo pomembno prispevali k zmanjševanju tega problema pri nas. Z današnjo novinarsko konferenco in predstavitvijo pozitivnih zgodb v družbo vključenih predstavnikov ranljivih skupin jim podajamo krila, da nas bodo naučili, da se vse da.
Ena takšnih navdihujočih zgodb je zgodba Sunnyja Al Saleha, čigar korenine segajo v Sirijo, danes pa skozi glasbeno ustvarjanje prepletajo Slovenijo s širšo Evropo.
Uvodoma je Karl
Destovnik, predsednik skupščine ZIZRS, predstavnik vodilnega partnerja projekta,
o samem projektu povedal: »Projekt
ZaVse/4ALL je namenjen zmanjševanju diskriminacije ranljivih skupin.
Diskriminacija in neenake možnosti so najbolj izrazite predvsem pri ranljivih
skupinah, kot so Romi, istospolno usmerjeni, begunci, socialno šibkejši in
invalidi. V okviru celostne kampanje projekta ZaVse/4ALL organiziramo različne
dogodke, izobraževanja in delavnice po celi Sloveniji ter pripravljamo
videospote, s pomočjo katerih bomo, predvsem nevladne organizacije in javne
institucije, ozaveščali o tem, kako preprečevati diskriminacijo, o veljavni
zakonodaji in o pravicah na področju varstva pred diskriminacijo, dostopnosti
do grajenega okolja in informacij ter spodbudami za zaposlovanje invalidov na
odprtem trgu dela. Za skupino invalidov bomo pripravili in izdali tudi tri
priročnike za izboljšanje ozaveščenosti o možnostih zaposlovanja invalidov,
tudi v nevladnih organizacijah.«
Z diskriminacijo se vsakodnevno srečujemo tudi v Slovenski filantropiji, kjer se vsak dan tre tujcev, v vseh svojih enotah po Sloveniji pa pripravljamo programe za socialno šibke in medgeneracijska druženja.
»V Slovenski filantropiji
se pri vsakodnevnem delu z uporabniki srečujemo z diskriminatornimi praksami,
ki so jim predstavniki različnih ranljivih skupin izpostavljeni,« začenja izvršna direktorica Tereza Novak, in nadaljuje: »Velikokrat smo se tudi mi spraševali,
kako ukrepati, kam napotiti človeka, ki je žrtev diskriminacije, kdo je
pristojen za ukrepanje. Prav zato smo se skupaj s partnerskima organizacijama
odločili za sodelovanje v projektu Za Vse/4ALL. Naši cilji so informiranje
nevladnih in drugih organizacij za prepoznavanje različnih oblik
diskriminacije, možnosti za opolnomočenje diskriminiranih, analiza lastnih
praks NVO in drugih organizacij ter seznanjanje z institucijami, ki v primeru
diskriminacije lahko pomagajo. Na delavnicah, ki jih izvajamo po Sloveniji,
dajemo poseben poudarek skupinam prebivalcev, ki jih nevladne organizacije
ocenjujemo kot posebej ranljive in podvržene diskriminaciji, migranti,
starejši, LGBT osebe, Romi in socialno šibki. Prepričani smo, da je to pot do
družbe brez diskriminacije, k čemur bi s projektom radi prispevali.«
Pozitivne zgodbe so ključno sporočilo kampanje, ki jo je danes predstavil David Razboršek iz Zavoda VOZIM. Povedal je: »Začeli smo s celostnim projektom “ZaVse/4ALL”, ki verjame v “DRUŽBO BREZ DISKRIMINACIJE”. To je njegova vizija. Danes smo priča navdihujočim zgodbam posameznikov iz ranljivih skupin, ki so se razvile v pozitivno smer. Presegle so diskriminacijo, so navdih nam vsem in velik plus za družbo. Te in še zgodbe naših kolegov so tipičen prikaz slogana: Vključenost za vse je prednost za vse! V takšne zgodbe verjamemo in takšno družbo si želimo. Ali so vse zgodbe ranljivih skupin pozitivne in navdihujoče? Seveda ne. Ni vse tako rožnato. Tukaj pa se začne pravo delo in odgovornost vseh ključnih v družbi. S celotno kampanjo odpiramo dialog, pomagamo iskati rešitve, da se bomo bolje poslušali, slišali in ustvarili vključeno družbo s prednostmi za vse.«
Ključni predstavniki
ranljivih skupin, med njimi Amin Grayaa, prosilec za azil iz Tunizije, Bogdan
Miklič, predsednik Zveze Romov Dolenjske ter Nino Batagelj, ki je svoje novo
poslanstvo našel v paraplesu, so zbranim predstavili del svojega življenja in
soočanja z diskriminacijo.
Bogdan Miklič je
povedal: »Pred desetimi leti, še bolj pa
ko sem bil otrok, sem se kot pripadnik Romske skupnosti zelo veliko soočal z
diskriminacijo. Danes pa je situacija že precej drugačna, teh oblik
diskriminacije je v slovenskem prostoru zaznati bistveno manj.«
Hkrati pa so se imeli
zbrani možnost za kratek čas postaviti v kožo starostnika na izkustveni
delavnici, kjer so spoznali, kaj s sabo prinese starost, ki je ena izmed
delavnic, ki jih v okviru projekta že izvajajo po vsej Sloveniji in bodo v
prihodnjih dneh izvajale še v Krškem (17.6.) in Postojni (21.6.) za sklop
Dostopnost za vse = spoštovanje za vse s poudarkom na dostopnosti do grajenega
okolja, informacij ter zaposlovanja invalidov ter v Ljubljani (18.6.) in
Mariboru (19.6.) za sklop Vključenost za vse = prednost za vse z ranljivo
skupino LGBTIQ+ osebami ter o zakonodaji, materialnih in procesnih pravicah.
Na koncu smo delili še video zgodbo, ki Rome iz Slovenije postavlja na sam evropski vrh, zgodbo romskih dobrot mariborske restavracije Romani Kafenava.
Ljubljana, 20. junij “Čeprav migracije seveda niso fenomen moderne dobe in ostajajo stalnica v zgodovini človeštva, vedno znova vznemirjajo ljudi. Žal so tudi vedno znova polje političnega pritiska in diskreditacij. Burijo nacionalistične strasti in včasih se zdi, da se ravno […]
“Čeprav
migracije seveda niso fenomen moderne dobe in ostajajo stalnica v zgodovini
človeštva, vedno znova vznemirjajo ljudi. Žal so tudi vedno znova polje
političnega pritiska in diskreditacij. Burijo nacionalistične strasti in včasih
se zdi, da se ravno na jadrih migracij vzpodbuja najslabše, kar je v nas,
ljudeh.
In vendar gre
samo za ljudi. Za zgodbe, ki nikoli niso preproste, za fenomen, ki bo vedno
prisoten in za veliko vprašanje: Kaj v resnici pomeni pravica do življenja in
kdo ima pravzaprav pravico odločati o življenju drugega.” – Tereza Novak, izvršna direktorica
Slovenske filantropije
Danes, 20. junija, obeležujemo svetovni dan beguncev. Število ljudi, ki bežijo pred vojnami,
preganjanjem in konflikti, je v letu 2018 preseglo
70 milijonov. To je največje število, ki ga je Visoki komisariat Združenih
narodov za begunce (UNHCR oz. Agencija
ZN za begunce) zaznal v skoraj 70 letih svojega obstoja.
Na Slovenski filantropiji v okviru programa Migracije
različnim marginaliziranim posameznikom in skupinam migrantov nudimo
svetovanje, informiranje, psihosocialno in psihoterapevtsko pomoč ter
zagovorništvo. Na področju migracij delujemo že od svojega začetka v letu 1992,
leta 2010 pa smo začeli s Festivalom migrantskega filma, ki je bil nov,
drugačen poskus povezovanja fenomena migracij s filmom. Kljub resni temi se je
izkazalo, da je film dober medij za pritegnitev pozornosti, zato smo s tem
nadaljevali vsa ta leta.
S festivalom želimo spomniti, da kadar govorimo o
migracijah, govorimo o ljudeh in o njihovih zgodbah. Spoznavanje je pot do
razumevanja in s festivalom poskušamo razumevanju odpirati pot.
Zato vas danes vabimo na osrednji dogodek festivala, ko ob 18. uri v Slovenski kinoteki projekciji filmov sledil pogovor z Giulio Bertoluzzi, avtorico filma Neobičajen ulov(Strange Fish, 2018), in Arnejem Zupančičem, Info Kolpa, na temo zapiranja mej. Festival bomo zaključili s premiero filma Najlepša dežela na svetu (Das schönste Land der Welt, 2018), ki bo pozneje zvečer v Kinodvoru ob 21. uri. Projekciji bo sledil pogovor s filmskim gostom, režiserjem Želimirjem Žilnikom.
Ob tej priložnosti z veseljem z vami delimo tudi video, ki ga je naredila prostovoljka Slovenske filantropije v Mariboru, Oya, ki je k sodelovanju povabila številne posameznike in organizacije iz celega sveta. Video je sporočilo vsem, ki so se bili primorani odseliti od doma in so v novem okolju osamljeni. Vabljeni k ogledu na povezavi do Youtube posnetka.
Iščemo strokovnega/o vodjo (M/Ž) medgeneracijskega centra Hiša Sadeži družbe Vipava. Naloge strokovnega/e vodje bodo strokovno delo z uporabniki, pomoč pri urejanju situacije uporabnikov, organizacija in koordinacija medgeneracijskih aktivnosti v centru, organizacija skupnostnih aktivnosti v lokalnem okolju, delo in mentorstvo s prostovoljci. […]
Iščemo strokovnega/o vodjo (M/Ž) medgeneracijskega centra Hiša Sadeži družbe Vipava.
Naloge strokovnega/e vodje bodo strokovno delo z uporabniki, pomoč pri urejanju situacije uporabnikov, organizacija in koordinacija medgeneracijskih aktivnosti v centru, organizacija skupnostnih aktivnosti v lokalnem okolju, delo in mentorstvo s prostovoljci.
Pričakovana znanja in kompetence:
zahtevana je izobrazba 7. stopnje (univerzitetna ali 2. bolonjska ) s področja socialnega dela in svetovanja ali družbenih ved,
zahtevan je opravljen izpit iz socialnega varstva,
tekoče (govorno in pisno) znanje slovenskega in angleškega jezika,
dobro znanje dela z računalnikom (MS Office programi in baze podatkov)
sposobnost samostojnega dela,
vozniški izpit B kategorije
Pomembne informacije:
Trajanje zaposlitve bo 5 mesecev z možnostjo podaljšanja (predvidoma od avgusta do decembra 2019)
Delo bo potekalo v Vipavi za polni delovni čas
Prijave sprejemamo do vključno srede, 26. junija 2019, na barbara.gorican@filantropija.org, kamor pošljete svoj življenjepis (CV) z dokazili o zahtevanih delovnih izkušnjah. Več informacij dobite na 01 430 12 88, kontaktna oseba je Barbara Goričan.
18. 6. 2019 ob 16:30 v Pritličju (Mestni trg 2, Ljubljana) Zemlja je okrogla, zato da se nihče ne more skriti v kot. Kar pa nam ne preprečuje, da ljudi vseeno ne bi potiskale_i vanje. Večina ljudi, tudi tistih, ki […]
18. 6. 2019 ob 16:30 v Pritličju (Mestni trg 2, Ljubljana)
Zemlja je okrogla, zato da se nihče ne more skriti v kot.
Kar pa nam ne preprečuje, da ljudi vseeno ne bi potiskale_i
vanje.
Večina ljudi, tudi tistih, ki se profesionalno ukvarjajo z
nudenjem (podpornih) storitev različnim družbenim skupinam in osebam, ne pozna
specifičnih potreb lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih in interspolnih
oseb (LGBTI-oseb), kaj šele potrebe LGBTI-oseb, ki zaprosijo za mednarodno
zaščito.
Osebe, ki so preganjane zaradi svoje nenormativne spolne
usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza in/ali spolnih značilnosti,
pogosto doživljajo različne oblike nasilja in diskriminacije tudi na poti v varnejše
države ali dele držav, pri podaji in obravnavi prošnje za mednarodno zaščito,
pri nastanitvi v azilni dom ali druge sorodne institucije, dostopu do
zdravstvene oskrbe …
Čeprav varnejše države, predvsem v Evropi, skušajo
zagotavljati vsaj minimalno spoštovanje človekovih pravic LGBTI-oseb, se
Evropejke_ci ne moremo trepljati po ramenih, saj vedno bolj zapiramo meje pred
ljudmi, ki bežijo zaradi nevzdržnih razmer doma. Med njimi so tudi homofobija,
bifobija, transfobija …, ki so v večini držav globalnega juga ostanki
kolonializma.
Z Evo Gračanin, ki pri Legebitri pokriva tudi področje migracij LGBTI-oseb, smo se pogovarjale_i o specifičnih potrebah LGBTI-oseb, ki so prisiljene iskati zatočišče v drugih državah; zakonodaji, ki zagotavlja oz. naj bi zagotavljala zaščito pred diskriminacijo in nasiljem ter o vlogi in delu nevladnih organizacij na tem področju.
Kot uvod v delavnico smo si ogledali dva kratka filma iz letošnjega izbora za Festival migrantskega filma.
Delavnico smo organizirali v okviru projekta »ZaVse/4ALL«. Več o projektu, partnerjih, načrtovanih in že izpeljanih dogodkih in delavnicah najdete na spletni strani projekta in na FB profilu.
Mnenje Slovenske filantropije v imenu mreže Slovenskih prostovoljskih organizacij o dodatku na delovno aktivnost, ki ga lahko pridobijo prejemniki DSP, če prostovoljijo in imajo podpisan dogovor o prostovoljskem delu V času trajanja ukrepa smo v Slovenski filantropiji in v drugih […]
Mnenje Slovenske
filantropije v imenu mreže Slovenskih prostovoljskih organizacij o dodatku na
delovno aktivnost, ki ga lahko pridobijo prejemniki DSP, če prostovoljijo in
imajo podpisan dogovor o prostovoljskem delu
V času trajanja ukrepa smo v Slovenski filantropiji in v drugih organizacijah, članicah Slovenske mreže prostovoljskih organizacij v prostovoljsko delo vključevali tudi osebe, prejemnice denarne socialne pomoči, ki so lahko ob podpisanem dogovoru o prostovoljskem delu preko Centrov za socialno delo uveljavljali dodatek za delovno aktivnost, ki je lahko tudi prostovoljstvo.
Menimo, da ukrep
predvsem pozitivno vpliva na socialno aktivacijo najranljivejših prebivalcev in
to potrjujejo številni odzivi s terena. Organizacije
poročajo, da so ob uspešni vključitvi ljudi, katerih vzgib za prostovoljstvo je
bil možnost pridobitve višje denarne socialne pomoči, pridobile prostovoljce,
ki vestno opravljajo dogovorjeno, prevzemajo svoj del odgovornosti in so se
predvsem na ta način vključili v skupnost in vanjo participirajo. Večkrat gre
za ljudi, ki zaradi svojih življenjskih okoliščin niso (ali še niso) sposobni
opravljati redne zaposlitve, so pa lahko kljub temu koristen člen skupnosti in
se preko manj zahtevnih prostovoljskih aktivnosti vračajo v družbeno življenje,
tako pomembno za kvalitetno življenje posameznikov in skupnosti kot celote.
Žal nimamo kapacitet za sistematično zbiranje in analizo podatkov, opažamo
pa, da se zadovoljstvo ljudi, ki se preko prostovoljstva vključijo v družbo, ob
tem, da so dolgotrajno brezposelni, bolni ali sicer živijo na robu družbe,
bistveno izboljša, imajo lahko manj težav v osebnem življenju, prostovoljska
aktivacija prispeva k boljši samopodobi in psihični stabilnosti človeka. Ne
nazadnje s prostovoljstvom prispevajo tudi h kvaliteti življenja v skupnosti.
Denarna socialna pomoč je res mišljena kot začasni korektiv, vendar se
dogaja, kar ugotavlja tudi predlagatelj sprememb zakona MDDSZ, v poročilu
Socialni položaj v Sloveniji 2016-2017 (Inštitut za socialno varstvo), da je
lahko v nekaterih primerih tudi dolgotrajna. Menimo, da je finančni dodatek za
prostovoljce, ki za razliko od ne-prostovoljcev prevzamejo neke družbene vloge
in participirajo v skupnost, več kot upravičena. Če se človek s prejemanjem
denarne socialne pomoči, z dodatkom za delovno aktivnost preveč približa
minimalni plači redno zaposlenih ni problem previsokih socialnih prejemkov, pač
pa prenizke minimalne plače s katero se ljudje komaj preživljajo, največkrat le
zaradi dodatne pomoči humanitarnih organizacij, kar je v socialni državi
nesprejemljivo.
Menimo tudi, da je argumentacija predlagateljev sprememb neprimerna, ko
govori o tem, da je prostovoljstvo, kot aktivnost, ki šteje za delovno
aktivnost, velikokrat sama sebi namen. Večina prostovoljskih organizacij, ki
vključujemo prostovoljce, tudi prejemnike denarne socialne pomoči, za kakovostno
izvajanje prostovoljskega dela vložimo veliko truda in to vsekakor ni samo sebi namen. Tudi če gre predvsem za opolnomočenje posameznika ima prostovoljstvo
večinoma tudi širši družbeni pomen. Gre za druženje s starejšimi, z osebami s
težavami v duševnem zdravju, pomoč pri organizaciji aktivnosti za druge, v
humanitarnih organizacijah velikokrat delo v skladiščih humanitarne pomoči…
Tudi pri tem ukrepu je kdaj prišlo
do zlorabe, večina organizacij se je srečala z ljudmi, ki jih prostovoljstvo
zares ni zanimalo, vendar v organizacijah, ki imamo urejeno mentorstvo
prostovoljcev takih kandidatov tudi nismo sprejeli, ali smo jim zaradi
neupoštevanja dogovora, tega prekinili. S tem se tudi prekine upoštevanje
prostovoljstva kot delovne aktivnosti.
Ocenjujemo, da je takih primerov (tudi glede na poročanje prostovoljskih
organizacij) neprimerno manj kot uspešnih zgodb socialne aktivacije
posameznikov, ki s prevzemanjem potrebnih družbenih vlog pridobivajo
kompetence, potrebne za ponovno aktivno vključevanje na trg dela. Predstavlja
tudi uspešen motivacijski moment za vključevanje ljudi, ki niso sposobni za
intenzivno redno delo (osebe s težavami v duševnem zdravju, odvisniki, bolniki,
dolgotrajno brezposelni, ki ne pridobijo zaposlitve, …), je pa za njih in za
družbo izjemno pomembno, da so aktivni in vpeti v socialne mreže, ki jim
predstavljajo stik z družbenimi dogajanji in preprečujejo zdrs v še večjo osamitev
in izključitev.
Slovenska filantropija
in članice Slovenske mreže prostovoljskih organizacij smo mnenja, da je
zvišanje denarne socialne pomoči zaradi prostovoljenja kot dodatka na delovno
aktivnost ukrep, ki ga je smiselno obdržati.
Možne zlorabe bi lahko preprečili, če bi omejili nabor organizacij, ki lahko vključujejo prostovoljce, na prostovoljske organizacije, ki so ustanovljene najmanj dve leti in imajo status organizacije v javnem interesu, ob upoštevanju prehodnega obdobja.
V prid tega govori dejstvo, da je za uspešno prostovoljsko vključevanje
oseb, ki so prejemnice denarne socialne pomoči v prostovoljstvo, bistvenega
pomena delo mentorja, ki sodeluje pri procesu vključevanja in izvajanja
prostovoljskega dela. Teh je sicer znotraj prostovoljskih organizacij malo, pa
vendar je možnost kakovostnega mentorstva večja v humanitarnih organizacijah,
ki izvajajo socialnovarstvene programe.
Vsekakor bi bilo potrebno zagotavljati sredstva za mentorje za vse
organizacije, ki vključujejo prostovoljce iz ranljivih skupin prebivalcev. Prav
je, da ljudje, ki so pripravljeni del svojega časa in energije prispevati v
dobrobit skupnosti, skupnost tudi nagradi. V primeru ljudi, ki se že tako ali
tako ubadajo s preživetvenimi težavami je dodatek za delovno aktivnost primeren
ukrep.
Z ukinitvijo bi ponovno izgubili interes ljudi, ki že živijo na robu družbe za participacijo, kar vodi v nove težave in dolgotrajne nerešljive zaplete. Slovenija že ima veliko skupino dolgotrajno brezposelnih ljudi in marsikateri med temi ne bo nikoli več našel primernega delovnega mesta zase, kljub večji ponudbi prostih delovnih mest. Ohranjanje delovne vitalnosti ali ponovno pridobivanje le-te z vključitvijo v prostovoljstvo pa je ukrep, ki ga tudi zato ni smiselno ukiniti.
Tudi proces reintegracije na trg dela pri dolgotrajno brezposelnih ni hiter, zato je prostovoljstvo izjemno pozitivna dejavnost v tem procesu.
Menimo, da gre pri dodatku na delovno aktivnost skozi prostovoljstvo tako za kurativni kot tudi preventivni ukrep, ki motivira prejemnike DSP k aktiviranju, obenem pa preprečuje zdrs v socialno izključenost in možno dolgotrajno brezposelnost, ki že predstavlja velik socialni problem v Sloveniji.
Podpisane organizacije:
Slovenska filantropija Amnesty International Slovenije Center za mladinsko kulturo Kočevje CSD Maribor, Pika.dnevni center Dom Danice Vogrinec Maribor Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane Dom starejših Logatec Društvo Alpe-Adria Green Društvo Altra Društvo ASPI Društvo Banana Republika Društvo DAMO-DAR Društvo Duh časa Društvo IndiJanez Društvo invalidov Mežiške doline Društvo Krog 9 Društvo NOVUS Društvo Odnos Društvo ONEJ Društvo Parada ponosa Društvo Podajmo si roke Društvo prijateljev mladine Levi breg Društvo Projekt Človek Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote Društvo Pupillam Društvo RAUM AU Društvo Senior Društvo slovenskih književnih prevajalcev Društvo Sožitje Lendava Društvo Studium Društvo ŠENT Društvo učiteljev gluhih Slovenije Društvo UP Društvo varnega zavetja KOČEVJE Društvo za trajnostni razvoj Pomurja Društvo za zaščito konj Društvo za zaščito živali Kočevje Društvo Zdrava pot Društvo zeliščarjev Pomurje Društvo življenje brez nasilja Družinski in mladinski center Cerklje DSO Ljubljana Vič – Rudnik Gimnazija Brežice Inštitut Sofijin izvir Klub srečnih Kooperativa ROG KUD Anarhiv KUD Coda KUD Krancelj KZA Nova brazda Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija Mladinski center Zagorje ob Savi Mladinski svet Ljutomer OZRK Ajdovščina OZRK Cerknica OZRK Grosuplje OZRK Koper OZRK Sežana OZRK Slovenske Konjice OZRK Tolmin Planinsko društvo Mežica Plavalni klub Velenje Popotniško združenje Slovenije Rokometna zveza Slovenije Romsko društvo Gomilica Romsko društvo Kamenci Simbioza Genesis Skuhna Slovensko Rodovno gibanje Srednja šola Črnomelj TD Senovo Turistično društvo Kočevje Varna hiša Stigma VDC Sonček Ivančica Zavod 3MUHE Zavod Amo Zavod Art središče Zavod Bob Zavod Eneja Zavod Franko Maribor Zavod IZRIIS Zavod MARS Maribor Zavod MEPI Zavod MISSS Zavod Nefiks Zavod RISA Zavod Uspešen.si Zavod za oskrbo na domu Ljubljana Združenje DrogArt Združenje Srčnost Zveza prijateljev mladine Idrija Zveza prijateljev mladine Maribor Zveza prijateljev mladine Slovenije Zveza Sonček
19. 6. 2019 ob 10.00 v prostorih Infopeke (Ob železnici 8, Maribor) Udeležencem delavnice bomo predstavili veljavno zakonodajo na področju varstva pred diskriminacijo in zagotavljanja enakih možnosti. Spoznali bomo inštitucije, organe in urade, na katere se lahko obrnemo kot organizacija […]
19. 6. 2019 ob 10.00 v prostorih Infopeke (Ob železnici 8, Maribor)
Udeležencem delavnice bomo predstavili veljavno zakonodajo na področju varstva pred diskriminacijo in zagotavljanja enakih možnosti. Spoznali bomo inštitucije, organe in urade, na katere se lahko obrnemo kot organizacija ali kot posameznik. Pogovarjali se bomo, kako lahko nevladne organizacije prevzamejo aktivno vlogo pri preprečevanju diskriminacije kot delodajalci, organizatorji izobraževanja in usposabljanj ter kako lahko uporabnike opolnomočijo in jim svetujejo.
Udeležba na delavnici je brezplačna, prijave sprejemamo do 11. 6. 2019 preko spletnega obrazca.
Delavnico organiziramo v okviru projekta »ZaVse/4ALL«. Več o projektu, partnerjih, načrtovanih in že izpeljanih dogodkih in delavnicah najdete na spletni strani projekta in na FB profilu.
Otroci in mladi migranti so še posebej ranljivi, ko gre za izključenost iz družbe. Projekt MINT zato pri Slovenski filantropiji z našimi mednarodnimi partnerji izvajamo s ciljem, da opolnomočimo tako otroke in mlade migrante kot tudi evropsko mladino, ter da […]
Otroci in mladi migranti so še posebej ranljivi, ko gre za izključenost iz družbe. Projekt MINT zato pri Slovenski filantropiji z našimi mednarodnimi partnerji izvajamo s ciljem, da opolnomočimo tako otroke in mlade migrante kot tudi evropsko mladino, ter da jih vključimo v nove integracijske aktivnosti. Z inovativnim mentorskim programom bomo prispevali h gradnji bolj vključujočih družb na Češkem, Poljskem, v Romuniji in pri nas, v Sloveniji.
Poudarki so predvsem na izobraževalnih, družbenih, kulturnih in jezikovnih aktivnostih ter razbijanju stereotipov, zato objavljamo razpis za e-jezikovne tečaje.
Cilji razpisa:
Izdelati interaktivno izkušnjo učenja jezikov, ki je dostopna in vključujoča za otroke, ki so državljani tretjih držav (starih od 10 do 18 let) v štirih ciljnih državah.
Pričakovani rezultati:
Igrificiran oz. interaktiven učni načrt na platformi e-učenja/mikro učenja, ki bi otroke migrante (od 10 do 18 let) naslednje jezike učil kot tuje jezike:
● Slovenščina ● Poljščina ● Češčina ● Romunščina.
Vse podrobnosti razpisa (v angleškem jeziku) najdete na tej povezavi.
Predloge projektov z vsemi potrebnimi dokumenti, navedenimi v razpisu, je potrebno poslati na e-naslov alma.alsayed@tdh.ch najkasneje do 18. junija 2019.
V torek, 4. junija 2019, je na Viški hiški Slovenske filantropije v Ljubljani potekala predstavitev projekta energetske prenove in postavitve sončne elektrarne. Družbeno odgovorni projekt je združil tri sektorje – gospodarskega, nevladnega in sektor lokalne samouprave – v partnerstvu podjetja […]
V torek, 4. junija 2019, je na Viški hiški Slovenske filantropije v Ljubljani potekala predstavitev projekta energetske prenove in postavitve sončne elektrarne. Družbeno odgovorni projekt je združil tri sektorje – gospodarskega, nevladnega in sektor lokalne samouprave – v partnerstvu podjetja Borzen, operaterja trga z elektriko, Slovenske filantropije in Mestne občine Ljubljana. Prikazali smo končne rezultate dela na hiši; nov, varčni sistem upravljanja z energijo za prihodnost; študentje Biotehniške fakultete pa so s podporniki projekta delili svoje predloge in zamisli za ureditev zunanjega prostora, kjer nameravajo med drugim postaviti letno kuhinjo in manjše nogometno igrišče za uporabnike Dnevnega centra za migrante.
»Ko smo hišo pridobili, smo jo najprej nameravali porušiti, ker je bila v zelo slabem stanju in na tem mestu urediti parkovno površino. K sreči smo se našli s Slovensko filantropijo in začeli pisati drugačno zgodbo, v kateri je grdi raček zrasel v laboda. Moram se zahvaliti dr. Peršolji in Borzenu, saj so prišli do nas in ponudili donacijo v sklopu projekta. Vedno pravim, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, predvsem zaradi ljudi, in tukaj tako ljudje kot tudi hiša z okolico dokazujejo, da v Ljubljani ni lep in urejen samo center, kot nekateri trdijo. Vesel sem, da smo v nesmiselni gonji, ko se ljudi deli glede na barvo kože, veroizpoved ali nacionalnost, sposobni pokazati, da pri nas ni tako. Rad bi pohvalil Slovensko filantropija, ker imajo pravo idejo in dobro delajo. S tem sodelovanjem dokazujemo, da v Ljubljani vse sprejemamo odprtih rok in da različni skupaj živimo v sožitju. Čestitke vsem, še posebej tistim, ki ste hišo pomagali prenoviti s prostovoljskim delom.« – Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana
»Pomembno poslanstvo družbe Borzen je tudi ozaveščanje ter informiranje na področju izrabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Mislim, da smo se v partnerstvu s Slovensko filantropijo in Mestno občino Ljubljana zelo dobro uskladili. Tudi moji sodelavci so v projekt vložili ogromno prostega časa, za kar se jim zahvaljujem. S tovrstnimi projekti širimo zavedanje, da energija ni samoumevna; ni nam dana, ampak moramo vanjo veliko vložiti. Da energijo pridobivaš preko obnovljivih virov, kot jo tukaj na Viški hiški, predstavlja korak k vsemu, k čemer dandanes stremi razviti svet. Sončna elektrarna, ki smo jo postavili, bo v naslednjem letu proizvedla več električne energije, kot jo porabita dve povprečni štiričlanski družini, kar je lep dosežek. Prepričani smo, da bo hiša postala demonstracijski projekt primera dobre prakse.« – dr. Karlo Peršolja, direktor podjetja Borzen
»Leta 2013 smo skupaj s Fakulteto za arhitekturo skovali načrt, da bomo Viško hiško obnovili, čeprav nismo imeli zadostnih sredstev. Hoteli smo pokazati, da se marsikaj da doseči, če ‘se stopi skupaj’. Za tak podvig je potrebnega veliko poguma in vztrajnosti, dobre volje in veselja do prostovoljstva, ki so ga vsi moji sodelavci izkazali ravno za to hišo. Potrebni pa so bili tudi ljudje, ki razumejo, zakaj mi to počnemo – tukaj bi se zahvalila Mestni občini Ljubljana, podjetju Strabag in Javni razsvetljavi – da smo hišo pripravili za vselitev leta 2017. Ko je podjetje Borzen v dogovoru z MOL za demonstracijski projekt izbralo prav nas, smo bili navdušeni. S pomočjo teh dveh partnerjev in več podjetij-donatorjev smo hišo dokončno obnovili obenem pa tudi demonstrirali, da delamo z ljudmi, ki so vredni podpore. Manjši objekt poleg hiše smo namreč obnovili skupaj z begunci in prosilci za azil, ki so ob tem pridobili tudi dragocene izkušnje za delo. Zdaj je ta prostor namenjen Dnevnemu centru za migrante. Radi povemo, da s svojim delom ustvarjamo dobre zgodbe, ampak zgodba dobrega sodelovanja z različnimi akterji v družbi, ki se je spisala okoli Viške hiške, je pa res izjemna in prinaša pozitivne premike. Zahvaljujem se vsem omenjenim za zaupanje, zaradi vas smo danes tu – v izjemno prijetnem prostoru, ki žanje pohvale in je odprt za vse. S pomočjo študentov in mentorjev iz Biotehnične fakultete ga bomo še polepšali, da bo predstavljal enega najlepših delov mesta Ljubljana!« – Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije
Projekt so partnerji uspešno izpeljali
s podporo donatorjev Javna razsvetljava,
BSP Energetska Borza, CRMT, GEN energija, GEN-i sonce, ELES, ENERGIJA PLUS,
JUB, MENET PLUS, SEMANTIKA, SODO in UNISTAR. V prenovo so vključili tudi prosilce za azil, za katere
so pripravili usposabljanje za delo na manjšem objektu poleg hiše. Z aprilom
2019 so postali pilotni vzorčni primer dobre prakse in so
zainteresirani javnosti na voljo za oglede, da jim pokažejo dodano vrednost
celovite energetske sanacije in samooskrbe. Začeli so tudi sodelovanje z
Biotehniško fakulteto v Ljubljani po modelu sodelovanja s Fakulteto za
arhitekturo in se dogovorili, da bodo študenti v tem in naslednjem študijskem
letu naredili načrt in uredili okolico hiše.
V letu 2018 je bilo v okviru energetske
sanacije narejeno naslednje:
Dokončana je bila energetska prenova hiše (ovoj stavbe, …);
Postavljena je bila samooskrbna sončna elektrarno s shranjevalnikom elektrike (baterije);
Postavljen je bil sistem napredne storitve upravljanja z energijo;
Postavljena je bila električna polnilnica.
Več o partnerjih projekta:
Borzen: Osnovna dejavnost Borzena je izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z elektriko, hkrati je promotor razvoja slovenskega elektroenergetskega trga in nosilec Centra za podpore obnovljivim virom energije v skladu z javnim pooblastilom po energetskem zakonu EZ-1. Izhajajoč iz omenjenega zakona Borzen izvaja tudi naloge povezane z informiranjem in ozaveščanjem o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije in upravlja spletni portal www.trajnostnaenergija.si
Slovenska filantropija: Slovenska filantropija se že 25 let aktivno odziva na družbene probleme, spodbuja in razvija prostovoljstvo ter medgeneracijsko sodelovanje, deluje na področju migracij, pomaga ogroženim in je glasna zagovornica človekovih pravic. S svojimi programi vstopa na področja pomoči in zagovorništva pravic beguncev, otrok in mladih migrantov, brezdomcev in drugih oseb brez zdravstvenega zavarovanja pri zagotavljanju zdravstvenih storitev; poleg tega pa izvaja tudi različna usposabljanja, ozavešča ter informira javnost o dogajanju na vseh omenjenih področjih.
Mestna občina Ljubljana: Ljubljana, glavno mesto Republike Slovenije, je mesto po meri človeka, ki je znano po tem, da je zeleno, čisto, varno in prijazno vsem. Z okoli 289.000 prebivalci izraža prikupnost majhnega mesta s sproščenim vzdušjem, a združuje tudi elemente moderne metropole z živahnim utripom. Kot politično, znanstveno, kulturno, zgodovinsko in izobraževalno središče države je tudi v središču pozornosti dnevnega dogajanja. K vsestranskosti mesta temu so pripomogli številni ukrepi, dejavnosti in storitve Mestne občine Ljubljana – tako mestne uprave kot javnih zavodov in podjetij –, ki zagotavljajo višjo kakovost življenja na vseh področjih, kar potrjujejo tudi priznane mednarodne nagrade. Več o Mestni občini Ljubljana: www.ljubljana.si
Junija se oglašamo s pestrim naborom poletnih aktivnosti, ki jih ponujamo. Želimo vam zanimivo branje! Na povezavi junijski PSSS! novičnik najdete novice vseh petih nevladnih organizacij v partnerstvu. Projekt Povezovalni, Sodelujoči, Strokovni, Slišani! ali enostavno PSSS! je povezal pet različnih organizacij v partnerstvo z namenom boljšega […]
Junija se oglašamo s pestrim naborom poletnih aktivnosti, ki jih ponujamo. Želimo vam zanimivo branje!
Na povezavi junijski PSSS! novičnik najdete novice vseh petih nevladnih organizacij v partnerstvu.
Projekt Povezovalni, Sodelujoči, Strokovni, Slišani! ali enostavno PSSS! je povezal pet različnih organizacij v partnerstvo z namenom boljšega povezovanja ter sodelovanja med nami, povišanja slišanosti o našem delu, izpostavljanja raznolikosti vsebin, ki jih pokrivamo in strokovnosti vsakega posameznega partnerja.
Partnerstvo sestavljamo uveljavljene nevladne organizacije, ki strokovno pokrivamo različna področja, stičišče vseh pa je vzgoja za solidarnost, zagovorništvo ranljivih skupin, delo za skupnost, aktivacija ljudi/prostovoljcev ter usmerjenost k sodelovanju in povezovanju z NVO in drugimi sektorji. Delujemo na različnih nivojih: Slovenska filantropija, Zavod Nefiks, ZPM Ljubljana Moste Polje nacionalno; Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto regionalno in Zavod Voluntariat globalno.
Prijava na e-novice
Želite prejemati E-novice Slovenske filantropije? Vpišite vaš e-mail.
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.
Več o piškotkih...
English
