Prostovoljski servis je kot vedno v polnem zagonu, v mesecu avgustu pa smo se lotili evalvacij, preverjali smo zadovoljstvo naših uporabnikov. Odzivi uporabnikov so več kot zadovoljivi, kar pa seveda riše vsem nasmehe na obraz – tako uporabnikom, kot prostovoljcem in seveda vsem, ki stojimo za tem.

Nekaj uporabnikov se je od nas tudi poslovilo, saj menijo, da so ravno s pomočjo prostovoljcev Slovenske filantropije prišli do točke, ki so jo želeli doseči.

Uporabnica, ki je dve leti vadila na izgovorjavi angleškega jezika, pravi »Super je bilo, definitivno mi je ta pomoč prišla prav. Pridobila sem na samozavesti, angleščina mi ne povzroča več neke panike, prav tako pa sem veliko bolj suverena in vešča v govoru angleškega jezika.« (Andreja)

Druga uporabnica pripoveduje: »Pomoč nam je bila več kot dobrodošla. Mama je osamljena, težko hodi in skrbi sama zase, oče poskrbi za vse. S prostovoljko sta enkrat tedensko odšli na sprehod, sladoled ali pa sta ostali doma in se pogovarjali. To je razbremenilo očeta, dalo mu je nekaj prostega časa, mamo pa je obisk razveselil, ji razbil sivi vsakdan.« (Nuša)

Mama sina avtista pripoveduje, da so se na nas obrnili s prošnjo, da bi nekdo hodil s sinom po mestu. »Ker je sin avtist in zaradi bolezni zelo nezaupljiv do drugih, hkrati pa s tem izoliran od sveta, se nam je to zdela odlična priložnost, saj bi tako z nekom navezal stik in hkrati postal bolj samostojen. Prostovoljska pomoč je trajala eno leto, bili smo zelo zadovoljni. Sin se je opogumil, postal je bolj samozavesten, obenem pa si je našel tudi prijatelja, s katerim je šel od doma, na sprehod, sok, v trgovino. Sin je prišel do točke, ki smo jo želeli- pridobil je na samozavesti in zaupanju.«

Tu so na kratko strnjeni utrinki naših bivših uporabnikov, mi pa že veselo jadramo novim dogodivščinam naproti. V kolikor so vam zgodbe naših uporabnikov všeč in si želite tudi vi biti del zgodbe o prostovoljstvu, se pridružite ekipi prostovoljcev Slovenske filantropije! Področja prostovoljskega dela pri nas:

• pomoč pri učenju jezikov (slovenščina, angleščina) za migrante
• prevoz in razdeljevanje obrokov ljudem v stiski (program Viški hrane – Obrok ljudem, ne smetem)
• družabništvo in spremstvo starejših ter gibalno oviranih oseb/pomoč bolnim/pomoč pri rehabilitaciji po zdravljenju v bolnišnici/varstvo otrok/učne pomoči otrokom (program Prostovoljski servis)
• korporativne prostovoljske akcije za podjetja
• pomoč pri organizaciji in izpeljavi dogodkov Slovenske filantropije (aprilski Dan za spremembe, Veseli dan prostovoljstva v maju in junijski Festival migrantskega filma)

Vsa trenutno objavljena dela za prostovoljce, ki jih iščemo na Slovenski filantropiji, najdete na našem portalu prostovoljstvo.org, in sicer v Posredovalnici prostovoljskih del. V primeru, da iščete prostovoljsko delo na drugih področjih in lokacijah, kot jih ponujamo mi, na portalu pobrskajte po drugih slovenskih regijah, področjih ali prostovoljskih organizacijah.

Kontakt za program Viški hrane ter pomoč pri učenju jezikov: Tina Velišček (prostovoljci@filantropija.org)
Kontakt za program Prostovoljski servis: Tamara Doberšek Gomboc (tamara.gomboc@filantropija.org)

Občina Postojna je letos potrdila naziv Prostovoljstvu prijazno mesto 2019. Priznanje je prejela za aktivno podporo prostovoljskim organizacijam, za omogočanje brezplačnih prevozov občanov v mesto s pomočjo voznikov-prostovoljcev, za promocijo prostovoljstva med najmlajšimi in za razširitev priznanj za Naj skupino mladih prostovoljcev. Občina tudi s pripravo razpisov za prostovoljske organizacije promovira in vzpodbuja sodelovanje prostovoljcev. Priznanje je prevzel župan Igor Marentič.

1. Na posvetu »Ker želimo, da ljudje živijo z našo občino«, ki je potekal pred podelitvijo priznanj Prostovoljstvu prijazno mesto, ste poudarili, da je pomembno v prostovoljstvo vzgajati že najmlajše. Mladi v vaši občini, ki so tudi najbolj aktivni in številni med prostovoljci pri vas, radi priskočijo na pomoč tako starejšim občanom, osebam s posebnimi potrebami, kot tudi vrstnikom. Sami tudi podeljujete priznanja Naj mladim prostovoljcem in Naj prostovoljskemu razredu v vaši občini. Zakaj se vam zdi prostovoljstvo tako pomembna izkušnja in popotnica za mlade?

Če že v mlade glave vsadiš idejo o dobri družbi, ki si brezpogojno pomaga med sabo, jim na ta način pokažeš, da je svet lahko tudi lep. Da za vsako stvar ni potrebno plačilo, oziroma da to lahko dobiš v obliki dobre volje, nasmeha in prijaznih besed. Zdi se nam izredno pomembno, da otrokom pokažemo, da niso pomembne zgolj materialne dobrine in da se vsega ne da kupiti z denarjem. Na tak način z majhnimi koraki ustvarjamo boljšo družbo.

 2. Pred kratkim ste odprli ArtCaffe Postojna – prostor za srečanja, druženja in ustvarjanje ob različnih dogodkih in delavnicah, ki ga soustvarjajo mladoletniki brez spremstva. Nam lahko opišete svojo izkušnjo z njimi, angažiranje prostovoljcev za njihovo lažje vključevanje in doprinos za vaše mlajše in starejše občane?

Mladoletniki brez spremstva so v Postojni sedaj že dobra tri leta. Večji del je takšnih, ki jim naše mesto prestavlja eno izmed postojank za naprej, imamo pa tudi jedro mladih, ki ostajajo v Postojni, se vključujejo v naše okolje, obiskujejo naše programe izobraževanja, nekateri izmed njih so se tu tudi zaposlili. Prostovoljci tudi pri tem projektu igrajo pomembno vlogo, saj jim prav pri tem vključevanju najbolj pomagajo – jih učijo slovenskega jezika, se z njimi družijo, pomagajo pri vsakdanjih opravkih in tako naprej. In tudi mladi prostovoljci na ta način rastejo, bogatijo svoje znanje in izkušnje ter, nenazadnje,  zorijo v modre ljudi.

3. V občini Postojna je aktivnih 8.775 prostovoljcev in prostovoljk, ki delujejo v okviru 24 prostovoljskih organizacij. Največ prostovoljskih ur je bilo opravljenih na področju socialne dejavnosti, kulture in umetnosti, sledi pa jim področje turizma. Kako poteka vaše sodelovanje s prostovoljskimi organizacijami in javnimi zavodi, ki v svoje delo vključujejo prostovoljstvo?

Kot občina v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev financiramo/sofinanciramo dejavnosti prostovoljskih organizacij, nadaljujemo pa tudi s sofinanciranjem zaposlitev preko programov aktivne politike zaposlovanja v prostovoljskih organizacijah, spodbujamo jih tudi k prijavam na razpise, ki jih občina razpisuje.

4. Na kakšen način umeščate prostovoljsko delo v pripravo razpisov?

Občina Postojna vsako leto objavlja razpise, ki so namenjeni sofinanciranju delovanja društev (projekti ali redni programi). Pri razpisih imajo prijavitelji možnost, da v vlogi navedejo, ali pri izvajanju njihovih dejavnosti sodelujejo prostovoljci ter koliko ur opravijo. To je tudi eno izmed meril ocenjevanja, ki prijaviteljem prinese dodatne točke (več ur prostovoljskega dela prinese več točk), kar pomeni tudi več sredstev. Na ta način občina spodbuja prostovoljsko delo.

5. V vaši občini je v prostovoljska gasilna društva včlanjenih skoraj 1.200 prebivalcev, za požarno varnost pa skrbi 250 operativnih gasilcev. Koliko izmed njih je zaposlenih in koliko je prostovoljcev? Se vam zdi prav, da tovrstna aktivnost v naši državi večinoma temelji le na prostovoljcih?

V občini je deveti prostovoljnih gasilskih društev, zaposlenih je le osem gasilk in gasilcev.  To je jedro, ki je ves čas v pripravljenosti.  Vsi ostali so prostovoljci kakršne bi si vsakdo želel.

Zagotovo bi bilo bolje, da bi imeli več profesionalnih, poklicnih gasilskih enot. To daje že samo po sebi občutek večje varnosti kakor dejstvo, da gasilska pomoč temelji na dobri volji prostovoljnih gasilcev.

Ampak verjamem, da se za gasilstvo v Sloveniji ne bi smeli bati. Imamo odlične fante in dekleta, ki ob vsaki uri priskočijo na pomoč, prostovoljna gasilska društva imajo veliko podmladka, kar pomeni, da bodo še dolgo vztrajala in za njihovo prihodnost ni strahu. Prav pa je, da gre država (ali preko občin, ali na kak drugačen način), prostovoljnim gasilcem naproti, jim nudi finančno podporo in dobre pogoje za opravljanje njihove dolžnosti. Če bo za to poskrbljeno, sem prepričan, da tudi prostovoljcev v gasilstvu ne bo zmanjkalo.

6. Spodbujate tudi medgeneracijsko sodelovanje in skrb za starejše. Že več kot leto dni tudi v vaši občini s pomočjo Zavoda Sopotniki skrbite za prevoz starejših občanov s podeželja v mesto in nazaj. Kaj starostnikom pomeni možnost vključevanja v družabno življenje?

S Sopotniki smo marsikateremu starejšemu občanu približali in omogočili dostop do zdravnika, trgovine in drugih krajev ter storitev, ki jih želijo uporabiti, pa do njih zaradi nemobilnosti enostavno ne morejo.

V dobrem letu so se številni občani že lepo privadili na prostovoljce, česar smo zelo veseli. Z uporabniki imajo prostovoljci zelo pozitivne izkušnje, med njimi nastajajo čisto prava prijateljstva. Nenazadnje Sopotniki niso zgolj prevozniki, temveč znajo prisluhniti tudi marsikateri težavi starostnikov, ki se z njimi odpravljajo na pot. Kot pribito drži, da je za boljše počutje včasih potrebna zgolj lepa beseda, ki jo oni vedno namenijo svojim uporabnikom.

7. Lahko izpostavite še kakšen projekt/program, na katerega ste še posebej ponosni?

Zagotovo smo zelo ponosni na pridobitev naziva Unicefovo otrokom prijazno mesto in pa certifikata Mladim prijazna občina. S tem le še potrjujemo, kako pomembno je za nas delo z mladimi in da smo na tem področju kar uspešni. Hkrati je to spodbuda za naprej.

8. Na katerih področjih opažate, da je potreba po prostovoljski pomoči največja?

Lahko bi rekel da v vseh javnih ustanovah, ki delujejo za dobrobit bivanja občanov, primanjkuje kadra.  Zato je vsaka tovrstna pomoč dobrodošla. V domu starejših občanov, v šolstvu, medgeneracijskem centru itd.

9. Kako se sami in vaši sodelavci angažirate kot prostovoljci?

S svojimi sodelavci sodelujem pri različnih dobrodelnih akcijah (na primer vožnja Sopotnika), organiziramo sprejeme za naše prostovoljce, da se jim na takšen način še dodatno zahvalimo za njihov nesebični trud, predvsem pa se vsi na občini trudimo, da skrbimo za promocijo prostovoljstva in programov, ki prostovoljstvo podpirajo, saj se lahko na ta način dotaknemo več ljudi in jih spodbujamo k opravljanju prostovoljskega dela.

10. Kakšna je vaša vizija razvoja prostovoljstva v vaši občini? Kaj bi si še želeli doseči?

Mislim, da je naša občina na dobri poti glede prostovoljstva in predvsem si želim, da z nje ne bi skrenila. To, da smo prejeli naziv Prostovoljcem prijazno mesto, ne pomeni zaključka, temveč dodatno spodbudo, da bomo še naprej delali v tej smeri, da bomo seveda za prostovoljstvo skušali navdušiti še več ljudi in da bomo še naprej v prostovoljstvo vključevali mlade. Oni so tisti, ki bodo nekoč prišli na naše mesto, in če jim damo dobro podlago, jo lahko nadgradijo.

Občina Medvode je že drugo leto zapored prejemnica naziva Prostovoljstvu prijazno mesto, ki ga je na Slovesnem dnevu prostovoljstva prevzel župan Nejc Smole. Slovenska filantropija je občini naziv podelila za omogočanje dobrih pogojev številnim prostovoljskim organizacijam in za spodbujanje celotne lokalne skupnosti k prostovoljstvu, tudi z organizacijo večjih prostovoljskih dogodkov.

1. Kaj vam osebno pomeni prostovoljstvo in kaj pomeni za vas kot župana?

Prostovoljstvo pomeni živeti v skupnosti. Nobena skupnost ne more živeti niti preživeti brez ljudi, ki del svojega časa namenijo delu v skupno dobro; preprosto zato, ker verjamejo, da s tem delajo dobro tako za druge kot tudi zase. Prostovoljstvo je torej način življenja, v katerega tudi sam iskreno verjamem, saj je po mojem mnenju edina dobra protiutež družbi egoizma.

2. Kako se sami angažirate kot prostovoljec?

Na področju prostovoljstva delujem že dvajset let. Sem član kulturnega društva, gasilskega društva, društva, ki se ukvarja z raziskovanjem ustne zgodovine ter član dveh turističnih društev. Sicer se trudim, da skušam sodelovati kot prostovoljec pri čim večjem številu dogodkov, projektov in prireditev, ki jih organizirajo številna društva v naši lokalni skupnosti. Upam, da s tem kažemo pot. To pot je potrebno skrbno negovati, če želimo našim zanamcem zapustiti družbo, v kateri bo prijetno živeti.

3. Kako vzpodbujate in podpirate prostovoljstvo med svojimi občani?

Najprej, kot rečeno že prej – da deluješ z zgledom prostovoljstva. Zelo pomembno se mi zdi tudi, da znamo opaziti doprinos prostovoljcev in se jim zahvaliti. Četudi je naša kultura mnogokrat precej nagnjena k temu, da smo s pohvalami precej bolj skopi kot s kritikami.

4. Kako poteka vaše sodelovanje s prostovoljskimi organizacijami in javnimi zavodi, ki v svoje delo vključujejo prostovoljstvo?

Vse naše javne zavode vseskozi spodbujamo, da kar se da veliko projektov zastavijo tako, da vanje vključijo prostovoljce, društva ter druge organizacije, ki delujejo na področjih družbenih dejavnosti. Določeni javni zavodi pa so bili s strani občine ustanovljeni prav zato, da pomagajo in podpirajo v prvi vrsti prav projekte, ki jih bodisi izvajajo ali so-izvajajo prostovoljske organizacije. Tu vidim lep napredek in največja pohvala, ki jo lahko slišim s strani prostovoljcev je ta, da so jim sodelavci v upravi ali javnih zavodih olajšali določena bremena.

5. Se podjetja v vaši občini prav tako prostovoljsko angažirajo in prispevajo v okviru korporativnega prostovoljstva?

Da, nekatera. K nam prihajajo tudi podjetja, ki delujejo v Ljubljani. A še bolj kot dnevi korporativnega sodelovanja, ki so gotovo hvalevredna pobuda, se mi zdi pomembno, da znajo podjetja prepoznati dodano vrednost sodelavcev prostovoljcev. Ti ljudje so drugačni. Imajo drugačno občutljivost do sočloveka in zmožnost vživljanja v občutke drugih, zato imajo tudi večjo sposobnost sodelovanja in dogovarjanja. Vse to pa so kvalitete, ki jih prav vsako podjetje gotovo išče tudi pri svojih zaposlenih.

6. Na prireditvi ste bili letos še posebej ponosni na mlade prostovoljce iz vaše občine, učence OŠ Preska in VIZ Frana Milčinskega Smlednik, ki so na prireditvi prejeli naziv Junaki našega časa. Osnovnošolci so lepšali dni oskrbovancem iz Centra starejših Medvode, devetošolci so kot tutorji pomagali prvošolcem, opominjali pa so tudi na odgovorno ravnanje z živalmi. Varovanci zavoda pa so se v lokalno okolje vključevali tako, da so starejšim pomagali pri Rokodelnicah – obliki delovne terapije za starejše. Zakaj se vam zdi pomembno spodbujati prostovoljstvo že pri najmlajših?

Kar seješ v mladosti boš na starost žel, bi lahko rekel. Če mladim že v najzgodnejših letih uspemo približati, tudi privzgojiti vrednoto prostovoljstva kot temeljno vrednoto naše družbe, potem se nam čez leta ni potrebno bati osamljenih starejših, odtujenih skupnosti in vase zaverovanih posameznikov. Prav zato je ta del poslanstva šole po mojem prepričanju včasih mnogo bolj pomemben kot pa znanje.

7. V okviru številnih dogodkov in prireditev kot so Tradicionalna spomladanska čistilna akcija, Festival Medvode v gibanju, Medvoški kulturni festival, Teden vseživljenjskega učenja, Evropski teden mobilnosti pri vas prostovoljci izvajajo res raznolike aktivnosti, npr. z električnim vozilom je prostovoljec iz knjižnice knjige odnašal na dom.Lahko izpostavite nekaj projektov/programov, ki so pomembni in zanimivi?

Naštetih je le nekaj projektov, a naša društva in organizacije letno organizirajo nekaj sto različnih projektov in dogodkov. Vsak izmed njih nagovarja določene ciljne skupine in prav vsak je za socialno prekrvavljenost naše družbe nadvse potreben.

8. Na kakšen način se občanom zahvalite za njihov prostovoljski prispevek?

Pravemu prostovoljci največ pomeni to, da s svojim delom nekomu lahko na tak ali drugačen način pomaga ali polepša dan. Zato je preprost, a iskren hvala največkrat najboljša zahvala. Seveda se hkrati trudimo, da preko javnih razpisov zagotovimo kar se da veliko sredstev, da društva in organizacije lahko izvajajo svoje dejavnosti. Edino področje, kjer smo precej neuspešni, pa je povečevanje kupov papirja in čas, ki ga prostovoljci porabijo, da izpolnijo vse pogoje za pridobitev sredstev. To pa veliko pove o nas kot o družbi, kjer namesto zaupanja vlada bolj načelo nezaupanja in s tem povezanega kopičenja različnih pravilnikov in drugih preprek, ki otežujejo delo.

9. Na katerih področjih opažate, da je potreba po prostovoljski pomoči največja?

Povsod. Prostovoljci so na vseh področjih nepogrešljiv del skupnosti. Ni pomembno, katero področje je, od kulturnih društev do Karitas, od gasilcev do društev upokojencev, vsakdo doprinaša k barvitosti življenja.

10. Kakšna je vaša vizija razvoja prostovoljstva v vaši občini? Kaj bi si še želeli doseči?
Želim si, da bi področje prostovoljstva ostalo vsaj tako množično kot je sedaj. Ocenjujem, da bodo nadvse pomembni koraki, ki jih bomo naredili kot družba v prihodnih letih. Generacije naših starih staršev imajo vrednote solidarnosti, pomoči in prostovoljstva vgrajene v njihovo osnovno razumevanje sveta. Mlajše generacije te sreče niso več imele. Vzgaja jih svet, ki kot pomembne prodaja popolnoma druge vrednote. Če bomo znali prostovoljstvo ceniti in živeti, predvsem pa ga približati mladim, potem se nam ni bati ne za družine, ne za lokalne skupnosti ali za državo. Pomembno je, da vsakdo pri sebi verjame, da je prostovoljstvo pravi način življenja. Ni za vse odgovorna država. Ne – na tem področju je glavna odgovornost na vsakemu izmed nas.

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo že deveto skupno poročilo o prostovoljstvu za leto 2018.

Analiza podatkov, ki so jih zagotovile prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom, vpisane v vpisnik – v letu 2018 je oddalo poročilo o prostovoljskem delu v skladu z Zakonom o prostovoljstvu 1.822 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, od tega je oddalo poročilo 1.660 prostovoljskih organizacij in 162 organizacij s prostovoljskim programom – je pokazala, da je skupno število prostovoljcev, ki so opravljali prostovoljsko delo in so vodeni v vpisniku prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, 244.304, opravili pa so 9.903.798 ur prostovoljskega dela.

V organizacijah s prostovoljskim programom je bilo v letu 2018 skupno število prostovoljcev 10.154, medtem ko je bilo v letu 2017 skupno število prostovoljcev v organizacijah s prostovoljskim programom 3.626. Iz podatkov je razvidno, da je močno naraslo število prostovoljcev v organizacijah s prostovoljskim programom (javnih zavodih).

V okviru prostovoljskih organizacij je bilo v letu 2018 opravljenih 9.707.716 ur prostovoljskega dela, medtem ko je bilo v organizacijah s prostovoljskim programom, ki so vpisane v vpisnik, opravljenih 196.082 prostovoljskih ur.  Iz zbirnih podatkov je tako razvidno, da je tudi število opravljenih prostovoljskih ur v organizacijah s prostovoljskim programom naraslo.

Iz analize podatkov za leto 2018 je razvidno, da je skupno število prostovoljcev, torej prostovoljcev v prostovoljskih organizacijah in organizacijah s prostovoljskim programom, upadlo, povečalo pa se je število opravljenih prostovoljskih ur.

Največ prostovoljskih ur na prostovoljca opravijo v Pomurski ( 63,4), Gorenjski (61,3) in Osrednjeslovenski regiji (60,9).

Spolna struktura prostovoljcev po zbranih podatkih za leto 2018 v Sloveniji je pokazala, da je prostovoljcev ženskega spola 147.426 oziroma 60,35 % (v letu 2017: 164.868 oziroma 56,61 in moškega spola 96.878, kar predstavlja 39,65 % (v letu 2017: 126.346 oziroma 43,38 %).

Kot je razvidno iz preteklih podatkov se je v letošnjem letu znižal delež števila prostovoljcev moškega spola. Največji delež prostovoljcev moškega spola je v starostni skupini od 30 do 60 let, medtem ko je bilo v letu 2017 največji delež prostovoljcev moškega spola v starostni skupini nad 60 let. Največ prostovoljk je v starostni skupini nad 60 let, kar je enako kot v letu 2017.

Največ prostovoljskih ur je bilo opravljenih na področju socialne dejavnosti, in sicer 6.222.526 prostovoljskih ur oziroma kar 62,83 % vseh prostovoljskih ur v letu 2018.

Med področji, ki so določena s pravilnikom, je bilo v letu 2018 veliko prostovoljskih ur opravljenih tudi na področju vzgoje in izobraževanja (1.153.799 ur, tj. 11,65 %), na področju kulture in umetnosti (573.095 ure, tj. 5,79 %) ter na področju rekreacije (513.735 ure, tj. 5,19 %). Primerjalno gledano se je največ povečalo število opravljenih prostovoljskih ur na področju zdravja.

Skupaj je bilo v letu 2018 opravljenega organiziranega prostovoljskega dela v vrednosti 98.356.373 evrov, kar nedvomno kaže na velik prispevek prostovoljskega dela k splošni družbeni blaginji v Republiki Sloveniji.

Vse organizacije, vključene v Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij, vabimo k skupni pripravi SPLETNEGA KATALOGA za mlade, ki bo zbral prostovoljske aktivnosti mladim prostovoljcem prijaznih organizacij V NOVEM ŠOLSKEM LETU.

Pomembno: v katalogu lahko svoja povabila mladim prostovoljcem objavite samo organizacije, včlanjene v Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij, ki ste seznanjene z Zakonom o prostovoljstvu in ste tudi podpisnice Etičnega kodeksa organiziranega prostovoljstva. 

Pri pripravi prostovoljskih aktivnosti razmislite o dveh možnostih vključevanja mladih prostovoljcev:

• o njihovem sodelovanju v stalnih, rednih prostovoljskih aktivnostih,

• o posameznih prostovoljskih akcijah in krajših projektih, ki se zgodijo samo enkrat v letu oziroma občasno.

Sami se odločite, ali ste pripravljeni delati samo s srednješolci ali tudi z osnovnošolci, kar boste označili v prijavnici.

Spletni katalog bomo v septembru posredovali osnovnim in srednjim šolam in objavili na portalu www.prostovoljstvo.org, kjer bo ostal vse šolsko leto.

ZNAK MLADIM PROSTOVOLJCEM PRIJAZNA ORGANIZACIJA

Za objavo v katalogu potrebujete znak Mladim prostovoljcem prijazna organizacija, ki dokazuje, da znate dobro mentorsko poskrbeti za mlade: opremite jih z vsemi potrebnimi informacijami, znanji in veščinami, jim nudite ustrezno podporo, jih spodbujate in znate ovrednotiti njihov prispevek v dobro drugih, pa tudi spremljati njihov razvoj in njihovo pridobivanje znanj in veščin.

Če ste znak že pridobili, izjave NE POŠILJAJTE ponovno. Znak Mladim prostovoljcem prijazna organizacija je objavljen na predstavitveni strani posamezne organizacije na www.prostovoljstvo.org.

Če znaka še nimate, ga lahko pridobite tako, da izpolnite pogoje, zapisane v izjavi, in nam jo izpolnjeno in podpisano skenirano pošljete po e-pošti ali na poštni naslov.

PRIJAVE

Prijavnice sprejemamo samo v Wordu, ki nam omogoča kopiranje in urejanje vsebine vaše prijave brez težav, na naslov andreja.hleb@filantropija.org do ponedeljka, 19. avgusta 2019.

Katalog bo lepši, če boste dodali še kakšno fotografijo.

Prijazno vabljeni k ponudbi prostovoljskih aktivnosti za mlade v novem šolskem letu!

»Na Krasu je krasno – nikdar ni prezgodaj, nikdar ne prekasno: vse je zmeraj ob pravem času, na Krasu.« (Miroslav Košuta)

Občina Divača je letos prvič prejela naziv za prizadevno spodbujanje prostovoljskega dela, za zgledno sodelovanje z bližnjimi občinami, za angažiranje županje in zaposlenih na prostovoljskih dogodkih, za promocijo prostovoljstva in izreden posluh za mentorje prostovoljcev, prostovoljske organizacije in njihovo delovanje, s katerimi skupaj oblikuje res raznolike vsebine. Pogovarjali smo se z županjo Alenko Štrucl Dovgan.

• Zakaj se vam zdi pomembno spodbujati razvoj kakovostnega prostovoljstva?

V današnjih časih mislimo, da smo sami sebi dovolj, vendar še zdaleč ni tako. Ljudje smo družabna bitja in zato potrebujemo sočloveka. V hitrem tempu življenja pozabimo, da so ljudje tudi osamljeni in v stiskah. Zato se nam zdi še toliko bolj pomembno, da posameznike, ki imajo čas in so pripravljeni delati, spodbujamo k prostovoljskemu delu. V naši občini jih je kar veliko, eni delujejo sami, drugi pa v okviru društev. Lahko rečem, da je prostovoljstvo trdno zakoreninjeno v vse pore vsakdana, in na tem gradimo dalje.

• Podporo prostovoljstvu namenjate na področju športa, otrok in mladine, humanitarnih dejavnosti, medgeneracijskega sodelovanja, ohranjanju naravne in kulturne dediščine, turizma, duševnega zdravja… Pri prijavi ste prejeli močno podporo nevladnih organizacij, številne imajo sedež tudi v sosednjih občinah. Na katere prostovoljske projekte oz. aktivnosti ste najbolj ponosni?

Zelo nas veseli sodelovanje upokojencev in mladih pri prevozu starejših oseb v okviru Zavoda Sopotniki; podpora, ki jo lahko namenjamo društvu invalidov in upokojencev, ter počitniškemu varstvu, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. Veseli nas tudi vključenost mladih, ki res delujejo na različnih področjih – kulturnem, medvrstniški učni pomoči, športnem… Prav tako prostovoljci v naši občini obiskujejo starostnike in jim nudijo različne oblike pomoči. Skratka ponosni smo na vsa kulturna, športna, umetniška društva, v katerih je ogromno prostovoljcev in skozi vse leto bogatijo utrip v naši občini, prispevajo k višji kvaliteti življenja različnih generacij in h kvalitetnemu preživljanju prostega časa.

• Na katerih področjih opažate, da je potreba po prostovoljski pomoči največja?

Predvsem na področju starejših. Prevozi starejših do zdravnika in po raznih opravkih, pomoč na domu in dnevna oskrba starejših.

• Se tudi sama angažirate kot prostovoljka?

Seveda, tudi sama sem prostovoljka. Sem članica PDG Senožeče, članica treh kulturnih društev in društva invalidov, udeležujem se čistilnih akcij in številnih drugih aktivnosti.

• Na kakšen način se zahvalite občanom za njihov prostovoljski prispevek?

Predvsem sodelujem pri raznih aktivnostih društev, društvom sofinanciramo kakšen izlet ali kak drug dogodek, prostovoljce tudi sprejmem na občini, obiskujem starejše občane in občane v domu za starostnike, enkrat letno postanem voznica prostovoljka pri Sopotnikih.

• Kakšna je vaša vizija razvoja prostovoljstva v vaši občini? Kaj bi si še želeli doseči?

Trudimo se da bi delovanje prostovoljcev še izboljšali in nadgradili z novimi programi in vsebinami.  Želimo ponuditi večjo podporo starejšim, da bi ti čim dlje lahko ostali doma, zato se trudimo vzpostaviti dnevni center in še povečati prisotnost prostovoljcev na terenu.

* »V sodelovanju z OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača občina spodbuja medgeneracijsko druženje, npr. aktivnosti kot so izvedba računalniških delavnic ali pripovedovanje zgodb iz preteklosti.« -Damijana Gustinčič, ravnateljica OŠ

Poletje in prosti čas vabita vse mlade k odkrivanju priložnosti, ki jih prinaša PROSTOVOLJSTVO.

Če želiš počitnice preživeti na drugačen način,
prispevati svoj delček za boljši svet
in se srečati z vrstniki, ki jim nič ni težko,
te vabimo k listanju spletnega

Katalog ponuja pestro zbirko priložnosti za zanimive počitnice vsem, ki ste letos končali osnovno šolo, in srednješolcem pa tudi drugim mladim. Prostovoljstvo ni samo pomoč nekomu, ki te potrebuje, ampak tudi priložnost za nabiranje izkušenj, raziskovanje poklicev, spoznavanje novih ljudi, nepozabna prijateljstva – skratka, odlična šola za življenje.

Za lažje iskanje prave prostovoljske aktivnosti zate smo oblikovali dva kataloga: eden zajema celotno Slovenijo, drugi pa samo območje Ljubljane.

Prijazno vabljeni k sodelovanju v aktivnostih,ki bodo med poletnimi počitnicami 2019 potekale v številnih krajih po vsej Sloveniji pod okriljem mladim prostovoljcem prijaznih organizacij!

Katalog poletnih prostovoljskih aktivnosti za srednješolce po vsej Sloveniji.

Katalog poletnih prostovoljskih aktivnosti za srednješolce v Mestni občini Ljubljana.

Še to: veseli bomo zapisa tvoje počitniške prostovoljske izkušnje, morda s fotografijo. Sprejemamo jih vse počitnice na novice@filantropija.org.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je včeraj na slovesnosti v predsedniški palači podelil državno nagrado in priznanja na področju prostovoljstva za leto 2018. Nagrado Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2018 je prejela Ivanka Šušteršič, priznanja pa Nace Breitenberger, Petra Matos, Društvo upokojencev Ajdovščina, Sandra Svetina ter Janez Meglič. Iskrene čestitke vsem nagrajencem!

Nagrajencem je čestital tudi predsednik Odbora RS za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva, Primož Jamšek, ki je vodja programa Dnevni center za migrante in terenskega odziva na Slovenski filantropiji. Spomnil je, da v Sloveniji vsaj 300 tisoč ljudi redno opravlja prostovoljsko delo. “Prav je, da se jim zahvalimo ne tu in tam, ampak vsak dan, in da najbolj izjemne zgodbe prostovoljstva povemo na glas,” je menil. “Biti državljan zame ne pomeni imeti samo pravice, ampak tudi odgovornost, da vidim, kje bi lahko bili kot družba še boljši, da vidim, kdo ostaja na robu, ter da ukrepam,” je še dodal.

Obrazložitve nagrade 2018/19

NAGRADA:

Ivanka Šušteršič

Ivanka Šušteršič je svojo življenjsko pot po upokojitvi z delovnega mesta pravnice posvetila prostovoljstvu in delu za kljudi v stiski. Bila je ustanovna članica slovenskega društva Unicef, pomagala je pri organiziranju prostovoljskega dela v Karitasu, tako na nacionalni ravni znotraj Slovenske Karitas, znotraj Škofijske Karitas Ljubljane, kot tudi na lokalni ravni znotraj Župnijske Karitas Preska, ki jo vodi že od leta 1991. Tako skrbi za delo še vsaj 40 drugih prostovoljcev, ki skupaj skrbijo ne samo za materialno, ampak celostno podporo socialno šibkim in starejšim ljudem.

Ivanka Štušteršič je predana prostovoljka za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Vska človek ji je dragocen in ko potrebuje pomoč, pri njej ni vprašanje glede časa. To so lahko začutili že begunci ob begunski krizi v devetdesetih, ko je imel dan včasih premalo ur.

Ivanka Šušteršič je pionirka na področju pravnega svetovanja ljudem v stiski. Osebni stik in poslušanje sta njeni odliki, da je lahko uspešno svetovala mnogim ljudem. S svojim pravnim znanjem je v veliko pomoč dobrodelnim organizacijam ob ustanavljanju, odpiranju novih programov. Je človek sodelovanja z ljudmi in organizacijami s ciljem, da lahko pomaga človeku v stiski.

PRIZNANJA

Janez Meglič

Janezu Megliču prostovoljstvo ne pomeni nekaj novega, bogato udejstvovanje mu je znano že vrsto let. Kljub svoji invalidnosti in drugim zdravstvenim težavam, stomi, težkim operacijam, je od leta 2003 aktivni član in predsednik Medobčinskega društva invalidov Žalec. Vsa leta je skupaj s 65 prostovoljci skrbel za izvajanje osmih posebnih socialnih programov, ki so namenjeni okoli 1300 članov invalidov iz spodnjesavinsjkih občin. Za enega izmed programov je že ob prevzemu vodenja društva pričel z organizacijo dobrodelnih koncertov »Človek-človeku«. Z zbranimi sredstvi na že 16 koncertih so lahko pomagali že 99 članom pri pridobitvi raznih invalidskih pripomočkov in ureditvi bivalnih razmer, še dodatno materialno pomoč zagotavljajo z akcijo »Koledar«. Pred desetimi leti je ustanovil tudi pevsko društvo, skupaj z drugimi prostovoljci pa pripravljajo najrazličnejše dogodke in akcije: srečanja nepokretnih in težje pokretnih invalidov, kopalni izleti, koriščenje zdravstvenih rehabilitacij, srečanja invalidov na Boču, Kopah in v Logarski dolini, športne in kulturna dejavnost…

S skrbnim delom in ugledom je društvo prejelo priznanja petih občin, sam pa tudi častni meščan Občine Žalec.

Sandra Svetina

Sandri Svetina je prostovoljstvo znano že od njenega 16 leta, ko se je pridružila prostovoljnemu gasilskemu društvu. Na njihovih izobraževanjih se je navdušila nad prvo pomočjo, zato je leta 2010 postala prostovoljka Območnega združenja Rdeči križ Ljubljana, in sicer mentorica interesne dejavnosti Prva pomoč, v okviru katere učence uči, da bodo znali pomagati tako sebi kot drugim. Sočasno je pričela s pripravljanjem najrazličnejših gradiv za poučevanje, saj jih v Slovenij na tem področju nismo imeli. Z željo, da bi se čim več učiteljev odločilo za širjenje znanja prve pomoči v šolah, je po večletnem delu strnila vse svoje priprave, izkušnje in znanja v priročnik z naslovom Prva pomoč za najmlajše. Priročnik, ki ga je Sandra Svetina prostovoljsko razvijala in v praksi preizkušala več kot 5 let, sedaj uporablja že več kot 160 šol in vrtcev po Sloveniji. S priročnikom, ki je učiteljem in vzgojiteljem v veliko pomoč, je njena organizacija razširila krog mentorjev, ki sedaj to znanje prenašajo na otroke od vrtca do srednje šole. Priročnik je bil tudi osnova za brezplačne seminarje prve pomoči z več kot 300 pedagoškimi delavci. S temi pomembnimi dosežki je Sandra Svetina bistveno prispevala k razvoju poučevanja prve pomoči, s tem pa dolgoročno na širjenje solidarnosti ter boljši in varnejši družbi.

Društvo upokojencev Ajdovščina

Društvo upokojencev Ajdovščina je eno izmed tistih, ki so se že leta 2005 aktivno pridružili projektu »Starejši za starejše«. Skupina 40 prostovoljcev sistematično obiskuje na domu starejše občane nad 69 let z namenom ugotavljanja njihovih potreb in morebitno pomoč. Obiskali so že 2308 oseb, kar je 87% celotne populacije in jim tako ponudili najrazličnejšo asistenco: druženje, sprehodi, prevozi z zdravniku, dostava na dom, pomoč pri osnovnih osebnih in hišniških opravilih. Od samega začetka do danes so opravili več kot 21. tisoč prostovoljskih ur, skoraj 11.000 obiskov starejših na domu. Za reševanje potreb se povezujejo z drugimi humanitarnimi organizacijami in javnimi službami. Z zbranimi podatki o potrebah in željah starejših kot so npr. kolesarske steze, različne oblike varstva, varovana stanovanja,  si prizadevajo za krepitev civilne družbe in glasu starejših pri odločanju o starejših. V Občini Ajdovščini vodijo in sodelujejo pri najrazličnejših aktivnostih: srečanja krjavenih skupnosti, vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe, e-oskrbi na daljavo, koordinaciji potreb starejših. Tudi z njihovim delom je Zveza društev upokojencev Slovenije za omenjeni projekt prejela naziv Državljan Evrope.

Petra Matos

Petra Matos je ustanoviteljica društva Ekologi brez meja, kjer je 5 let delovala kot predsednica. Leta 2010 in 2012 je vodila projekt Očistimo Slovenijo, najbolj množičen okoljski projekt v Sloveniji do sedaj. Leta 2013 je ustanovila Park Istra, kjer je v zadnjih šestih letih kot dolgotrajna prostovoljka koordinirala že več kot 800 prostovoljcev iz 51 držav, ki so v Slovenski Istri v skoraj 1500 prostovoljskih akcijah podarili več kot 55 tisoč ur. Petra Matos dnevno sodeluje pri vseh aktivnostih Parka Istra – pri izvedbi prostovoljskih akcij, organizaciji dela, komunikaciji s prebivalci in izobražvenju ter ozavšečanju prostovoljcev. Obseg dela in programov pomoči se je vsako leto povečal. V zadnjih treh letih se je število prostovoljcev povečalo za več kot 2,4 krat in število prostovoljskih akcij naraslih za trikrat. Ker se je zaradi povečanja števila prostovoljcev pojavila potreba po stalnih prostorih namenjenih prostovoljcem, je Petra Matos z neutrudnim delom dosegla, da je v vasi Kastelec v letu 2019 zaživel Prostovoljski center, ki lahko v vsakem trenutku gosti dvajset prostovoljcev in se vsakodnevno odziva na potrebe in izzive lokalnega okolja.

Nace Breitenberger

Nace Breitenberger se je v Zvezo prijateljev mladine vključil že na učiteljištvu in od tedaj dalje je ves njegov prosti čas namenjen mladim v želji, da bi bila njihova otroška leta lepša in bogatejša. Leta 1970 je pričel delovati v odboru Zveze prijateljev mladine Idrija in je vsekozi med vodilnimi v tej organizaciji, ki bi brez njegove velike volje in vztrajnosti najbrž že večkrat prenehala delovati. Eenergijo je tako usmerjal tudi v zbiranje sredstev za njihovi dejavnost, rezultat vloženih naporov so tudi prostori v idrijskem gradu, ki so jih dobili prvič po 45 letih delovanja. Že od začetka delovanja je aktivno sodeloval pri načrtovanju počitniških dejavnosti. Na njegovo pobudo je leta 1987 ponmovno zaživel počitniški dom Rudar v Ankaranu, kjer je več let skrbel je tudi za večino aktivnosti. Kolonije so prav po njegovi zaslugi organizirane tako, da je poskrbljeno za varnost in bogato kullturno, rekreativno dejavnost vse večjega števila otrok. Bil je pobudnik enotne organizacije in financiranja poletne šole v naravi za vse otroke v občini, ki je zgledno organizirana deloavala 23 let in je danes v obveznem programu osnovne šole. Kot velik ljubitelj slovenske pesmi in besede sodeluje pri organizaciji bralne značke in revije pevskih zborov. Aktivno se vključuje v delo z mladimi planinci v planinskem društvu Idrija, že 26 let je svetovalec na Tom telefonu, zadnjih 14 leta pa tudi vodja svetovalne skupine Tom telefona v Idriji. Stalno navezuje stike s sorodnimi organizacijami s ciljem, ki je hkrati moto njegovega delovanja: vse za otroka, za njegov zdrav razvoj in srečno otroštvo.