Ob mednarodnem dnevu migrantov smo se na strokovnem dogodku 18. 12. 2025 posvetili eni najaktualnejših in hkrati najbolj polarizirajočih tem sodobne družbe – migracijam. Dogodek je združil predstavnike nevladnih organizacij, javnih institucij, izobraževanja, zdravstva, sociale in medkulturne mediatorje, ki so iz prve roke delili izkušnje, izzive in dobre prakse dela v večkulturni družbi.
Migracije – realnost sodobnega sveta
Kot je v uvodnem nagovoru poudaril Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije, migracije niso nova ali »izpeta« tema, temveč stalnica sodobnega sveta:
»Migracije so zelo prisotne in zelo pomembne, hkrati pa tudi zelo kontroverzne. Za velik del javnosti so še vedno sprejete zelo negativno.«
Ljudje se selimo iz različnih razlogov – zaradi kršitev človekovih pravic, vojn, preganjanja, pa tudi v iskanju boljših življenjskih pogojev. Ob tem pogosto govorimo o integraciji in asimilaciji, vendar Franci opozarja, da je ta koncept pogosto zastavljen preveč enostransko in celo agresivno:
»Od priseljencev pričakujemo, da se vklopijo v družbo, da se naučijo jezika – a pri tem pozabljamo, da smo za integracijo odgovorni vsi. Družba mora biti pripravljena na vključevanje.«
Prav tu se pokaže ključna vloga medkulturnih mediatorjev, ki na mehek, človeški način gradijo mostove med kulturami in prispevajo k večji socialni koheziji. Čeprav je v Sloveniji medkulturna mediacija še vedno premalo razvita, se področje postopno krepi skozi projekte in pobude. Vizija za prihodnost je jasna:
»Čez nekaj let si želimo, da bodo medkulturni mediatorji prisotni v vseh institucijah in da se bodo priseljenci lažje vključevali v družbo.«
Projekt iNTERCULT – znanje, kompetence in praksa
V nadaljevanju je Helena Liberšar predstavila projekt iNTERCULT – Krepitev znanj in kompetenc migrantov za medkulturno mediacijo in boljšo vključenost migrantskih skupnosti v raznolike družbe.
Glavni rezultat projekta je usposabljanje za medkulturne mediatorje, ob katerem so nastali tudi:
- pregled literature in dobrih praks,
- fokusne skupine z mediatorji,
- smernice za izvajanje medkulturne mediacije.
Medkulturna mediacija ni zgolj tolmačenje jezika, temveč celosten proces razlage sistemov, pravil in kulturnih kodov:
»Ne gre samo za prevajanje besed, temveč za razumevanje, kako sistem deluje pri nas in kako v izvorni državi posameznika. Razlike je treba pojasniti – ne dojemati jih kot diskriminacijo.«
Kot primeri iz prakse so bili izpostavljeni vsakdanji nesporazumi – od čakalnic v zdravstvenih ustanovah do razlik v predpisovanju zdravil, kot so antibiotiki. Prav razlaga teh razlik pogosto prepreči napetosti in konflikte.
Medkulturna mediacija v Sloveniji: potencial in sistemske vrzeli
V Sloveniji delovno mesto medkulturnega mediatorja še ni sistemizirano. Medkulturna mediacija se pogosto izvaja v okviru drugih poklicev, obstaja pa zgolj NPK – nacionalna poklicna kvalifikacija. Najpogostejša področja dela mediatorjev so zdravstvo, sociala, azilni centri, šole, policija in zavodi za zaposlovanje.
Ključne kompetence mediatorjev vključujejo:
- medkulturne in komunikacijske veščine,
- jezikovno znanje,
- empatijo in prilagodljivost,
- poznavanje zakonodaje in sistema,
- obvladovanje konfliktov.
Mediatorji so ponosni na pozitiven vpliv svojega dela, a hkrati opozarjajo na nizko plačilo, negotovo financiranje in pomanjkanje psihološke podpore ter supervizij. Pogosto se od njih pričakuje stalna razpoložljivost, kar vodi v izgorelost.
Pomemben poudarek je bil namenjen tudi vprašanju umetne inteligence – ta lahko pomaga pri pripravi gradiv, ne more pa nadomestiti človeškega stika, empatije in razumevanja.
Dobre prakse iz terena: človeški obrazi mediacije
Vera Haliti – medkulturna mediatorka
Vera Haliti, sodna tolmačka za albanski jezik, je skozi konkretne primere pokazala, kako se je njeno delo iz tolmačenja razširilo v medkulturno mediacijo. Raziskave so že leta 2015 pokazale, da je albanska skupnost ena najbolj ranljivih v Sloveniji, kar dodatno potrjuje pomen njenega dela.
Posebej je izpostavila pomen nepristranskosti mediatorja in varovanja dostojanstva uporabnikov. V zdravstvenem primeru, kjer je zdravnica uporabila neprimerne izraze, mediator ni zgolj prevajal, temveč je deloval kot blažilec napetosti.
»To ni samo tolmačenje – to je varovanje dostojanstva.«
Skozi zgodbe o tradicijah, kriznih situacijah in opolnomočenju žensk je poudarila, da mediator ne izbira strani, temveč ustvarja prostor za razumevanje.
Društvo Ključ – zaščita in opolnomočenje
Martina Dežman iz Društva Ključ je predstavila delo na področju preprečevanja nasilja nad ženskami in trgovine z ljudmi. Informiranje vedno poteka v jeziku uporabnikov, gradiva pa so na voljo v kar 16 jezikih.
Organizacijski izzivi so veliki – aktivnosti se pogosto načrtujejo v zadnjem trenutku, migranti se hitro premeščajo, kontinuiteta dela pa je otežena. Kljub temu Društvo Ključ trenutno sodeluje s 33 medkulturnimi mediatorji in sistematično vlaga v njihovo usposabljanje.
Okrogla miza: izzivi in standardi v praksi
Okrogla miza je razkrila kompleksnost dela v različnih sistemih – od zdravstva in šolstva do sociale in zaposlovanja. Govorci so izpostavili:
- pomanjkanje sistemske podpore,
- nejasno razmejitev med tolmačem in mediatorjem,
- čustvene obremenitve mediatorjev,
- neenak dostop do storitev za migrante.
Več sogovornikov je poudarilo nujnost vzpostavitve mreže medkulturnih mediatorjev, jasnih smernic, enotnega usposabljanja in trajnostnega financiranja, pri čemer imajo občine ključno vlogo.
Sklep: skupna odgovornost za večkulturno prihodnost
Dogodek je jasno pokazal, da medkulturna mediacija ni obrobna tema, temveč ključen element delujoče, vključujoče družbe. Gre za delo, ki zahteva znanje, empatijo, etično držo in sistemsko podporo.
Če želimo uspešno sobivati v večkulturni realnosti, moramo kot družba prevzeti odgovornost – ne le od migrantov pričakovati prilagajanje, temveč aktivno graditi mostove razumevanja. Medkulturni mediatorji so pri tem nepogrešljivi.
