Film v naš vsakdan prinaša svet junakov, je balzam za dušo, opij za um. Življenje, stisnjeno v 120 minut, ki prikazuje zmago dobrega nad zlom, posameznika, ki premaga vse življenjske ovire, da lahko uresniči svoje sanje, osvoji svojo ljubezen in živi srečno do konca svojih dni. Film je Hollywood.
Resničnost je drugačna. 120 minut sta le 2 uri in vsak dan jih ima 24. Zunaj Hollywoodskih studijev ni zmagoslavja brez velikih žrtev in dobro se velikokrat tako umaže, da ga od zla loči le nalepka na ramenu, le jezik, v katerem kričijo na tiste, ki jih preganjajo … Festival migrantskega filma že vrsto let kaže življenjske portrete tistih, ki živijo na meji in jo in so jo v iskanju sreče prisiljeni prečkati.
Z letošnjo celostno podobo želimo ljudi povabiti k temu, da se uprejo naivnosti. Življenje je pravljica, če si uspeš zapreti oči in ušesa, ter če nemo molčiš o krivicah, ki dnevno prežemajo življenja mnogih, velikokrat migrantov.
Z reinterpretacijo 3 opic, ki nič ne vidijo, nič ne slišijo in nič ne rečejo želimo ljudi spodbuditi, da bi odprli oči, si odmašili ušesa in pogumno spregovorili o svetu, ki je realnost za milijone ljudi.
Podoba prikazuje 3 spreobrnjence – zlo obstaja in proti njemu se lahko borimo tako, da ga opazimo, slišimo, predvsem pa se moramo o njem pogovarjati. Metafora opic ostaja, saj slikovito prikaže absurdnost migrantskega vsakdana. Uniformiranost uradnikov, ki ne želijo slišati zgodb posameznikov, ne želijo videti resnice in le molče zavračajo vsakodnevne prošnje … In če smo lahko simbolno spreobrnili opice, bomo morda nekoč spreobrnili tudi ljudi.
Oblikovalca: Drago Mlakar in Martina Kokovnik
