Aktivnosti v okviru projekta MINT in nov video – januar 2021

Ker se projekt MINT počasi bliža koncu, smo izvedli evalvacijske fokusne skupine, kjer smo otroke, starše, prostovoljke mentorice in prostovoljca mentorja povprašali o njihovem mnenju glede projekta. Prejeli smo veliko pozitivnih odzivov 🙂

Odzivi otrok

Vse aktivnosti so bile zelo koristne in smo ob njih zelo uživala, saj sem lahko šla od doma in mi ni bilo dolgčas. Skupinske aktivnosti so koristne, ker si lahko izmenjujemo ideje, mnenja in se pogovarjamo, ampak najbolj sem uživala, ko sem bila sama z mentorico.

Ko smo šli v Bohinj, je bilo zelo zanimivo, nova izkušnja, ki mi je ostala v spominu. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo igrali odbojko. Želim si, da bi bilo več takšnih projektov.

S prostovoljko imava dober odnos. Počutim se udobno v njeni družbi in ji zaupam. Pride tudi k meni domov in me uči. Zelo mi je pomagala pri učenju jezika, učenju za šolo in pri ostalih stvareh. Ta pomoč mi veliko pomeni.

Z mentorico sva zelo dobri prijateljici in se dobro razumeva, saj sva enake starosti. Najbolj mi je pomagala pri vpisu na srednjo šolo.

Vedno se strinjava o tem, kaj bova počela. Redno me kliče in sprašuje, kaj imam za domačo nalogo in če potrebujem kaj pomoči. Pomaga mi pri matematiki in skupaj bereva knjige. Včasih se pa samo igrava vislice. Izkusila sem veliko lepih stvari. Potovanje po Sloveniji, piknike in spoznavanje novih ljudi. Najboljše je pa bilo, ko sem plavala in z mentorico prvič potovala z vlakom. Naučila sem se, kako kupiti vozovnico, tako da zdaj lahko potujem tudi sama ali pa z družino.

Odzivi staršev

Pred začetkom projekta je bila zelo osamljena. Nudili smo ji podporo, a to ni bilo zadosti. Prijateljstvo je zelo pomembno. Na Filantropiji je spoznala nove prijatelje in postala srečnejša. Misliva, da ji projekt zelo pomaga pri integraciji.

Moji otroci še nikoli prej niso bili v šoli, zato jim je bilo učiti se jezika samo v šoli zelo težko. Mentorice so jim nudile ogromno pomoči pri razumevanju jezika, učenju in napredovanju. Pomagale so jim tudi pri domačih nalogah, kar je bilo za otroke zelo pomembno.

Vključenost v projekt je otrokom pomagalo na vseh področjih – učenje jezika, izleti, nova prijateljstva, boljše počutje.

Vsi moji otroci imajo svoje mentorice zelo radi. Še posebej najmlajši sin, ki se z mentorico pogovarja dvakrat na teden in mu veliko pomaga. Najstarejša hči in njena mentorica sta enake starosti in sta zelo dobri prijateljici.

Projekt je bil koristen za otroke med zaprtjem javnega življenja med epidemijo, moj otrok se je s pomočjo komunikacije z mentorico še naprej aktivno učil slovensko.

Otroci učenja za šolo prek spleta ne bi zmogli sami, saj mnogo stvari ne razumejo, vedno potrebujejo dodatno pomoč, razlago in nekoga, ki jim bo na voljo za pomoč. Vsaj polovice materialov ne razumejo, ker jezika še ne govorijo tekoče, zato res ne morejo biti uspešni brez dodatne pomoči.

Filantropija je bila z nami ves čas trajanja epidemije kot del naše družine.

Odzivi prostovoljk mentoric in prostovoljca mentorja

Dobila sem eno ful pozitivno izkušnjo prostovoljstva, ker pri našem študiju je prostovoljstvo kot neka norma in preide v neko obvezo. Se mi zdi, da sem dobila neko skupnost tle, da mi je dalo eno lepo izkušnjo, da je lahko prostovoljstvo ful lepo in da te izpolnjuje na nekem nivoju.

Jaz mislim, da če ne bi bilo tega projekta, da moji mentoriranci ne bi nič imeli, tako čisto iskreno, mogoče se to zdaj sliši tako, ampak ne hodijo ven, nimajo druge pomoči, nič. Tako da če ne bi naju z Anjo in the skupnih aktivnosti, jaz ne vem, če bi oni sploh kamorkoli šli.

Nisem imela občutka, da kaj naredim v družbeno dobro in sem imela pred kakim letom zelo močan občutek nemoči ob vedenju o marsičem in neki grozni nemoči in zdaj mi zelo pomaga, tudi če delaš nekaj tako minimalnega, kar v resnici ni minimalno. Če začneš na parih mestih take drobce malo štrikat, se tudi ti počutiš manj nemočno.

Včasih sem si ful zaželela, da bi na celem svetu bil en sam tak projekt ves čas, da bi tako funkcionirala družba; da bi vsak bil za enega sočlovek, ki ima do njega neke odgovornosti, ampak s tem tudi veliko lepih stvari pride in se mi zdi to zelo lepo.

Imela sem prvič izkušnjo dela z otrokom in me je bilo tega zelo strah na začetku, ker nisem vedela, ali se sploh znam družiti z otroki. .. in sem bila pol ful presenečena nad sabo, da to sploh ni težko in da je ful fajn in da čist gre in da so otroci odprti.

Mene je ta izkušnja motivirala, da bi še prostovoljno delala, tako da zdaj učim še enega fanta slovenščino in je ful fajn.

Meni je zdaj situacija v Sloveniji veliko bolj jasna kar se tiče beguncev, ker o tem mediji na tak način ne govorijo. Zdaj vidim, kaj so morali dati čez , da so sploh prišli do sem, kaj zdaj dajejo, njihovo vsakdanje življenje, koliko imajo v bistvu težav in kok je slovenščina težak jezik in se je težko tukaj znajti. In da jim v bistvu sploh ne pomagamo in da morajo iskati sami pomoč. Tako da mi je nekako odprlo oči in se mi zdi, da sem malo zrasla kot oseba, zato ker nisem nikoli pomislila, koliko je njim težko in kaj vse so morali dati čez, zdaj malo bolj razumem celotno situacijo.

S. je postala bolj motivirana in sem bila presrečna, ko me je včeraj klicala in vprašala, če se lahko dobiva, da bi delali matematiko. Sem bila tako vesela, ker se še nikoli ni zgodilo, da bi me klicala za šolo. In v tem korona času se mi zdi, da ni bila v kontaktu z nikomer izven svoje družine kot z mano, kar je dobro, da ni sama.

Nočem biti osladna, ampak meni je bila to ena boljših stvari, ki se mi je zgodila to leto. Sem sramežljiva in se težko spravim kaj novega početi zaradi samozavesti in se mi zdi, da mi tudi pri tem zelo pomaga. In veliko novih ljudi sem spoznala pa tudi nove izkušnje, nove poglede različnih ljudi spoznaš. Glede mojega bodočega poklica se mi zdi, da mi je dalo veliko novih izkušenj in res, meni je bilo super. Tako da ja, ena izmed najboljših stvari, ki se mi je zgodila letos in nasploh. Tako da sem ful srečna da sem se vam priključila.

Jaz sem presrečna, da imam A. v svojem življenju, ker se mi zdi, da sva se res našli in da imava res krasen odnos, tako da hvala za to. Drugače pa mi je to samo potrdilo, da si jaz želim v tej smeri delati v življenju in da mi je to nekaj, kar mi res nekaj pomeni. In ko pomislim, v Sloveniji imamo res malo drugih kultur in res je privilegij. Vsakič, ko sem se vozila nazaj s Filantropije domov, sem se počutila kot da sem bila v nekem drugem svetu in da sem tok dobila ven iz tega in si želim, da bi več ljudi to imelo. Da bi imeli več migrantov in da bi se ljudje več mešali, spoznavali različne kulture, ker za nas je to zastonj izobraževanje. Mislim to ti toliko veliko prinese, tako da super in si želim čim več takih projektov za otroke in za našo družbo; obojestransko, saj to je integracija, meni je bilo super res.

Video o projektu

V okviru projekta smo pripravili tudi video, v katerem mentoriranci in mentoriranke ter njihove prostovoljke mentorice govorijo o tem, zakaj je MINT za njih pomemben, o mentorskem odnosu in o tem, kaj bi po njihovem mnenju otrokom pri življenju v novi državi pomagalo.

Aktivnost je bila izvedena v okviru projekta MINT, ki ga sofinancira Evropska unija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) in Ministrstvo za javno upravo RS.

Deli prispevek: